Pixabay

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Darko Kralj iz Letalskega centra Maribor, ki je vodja ekipe protitočne obrambe, je že nekajkrat povedal, da v Nemčiji delujejo centri za modifikacijo (spreminjanje) vremena. Z njihovimi strokovnjaki je tudi v rednih stikih. Obramba pred točo s srebrovim jodidom, ki v oblaku raztopi ledena zrna, nedvomno pomeni spreminjanje vremena. Na spletu je moč najti informacije, da naj bi bila sejanje oblakov in zapraševanje redna praksa. V eni od javno dostopnih diplomskih nalog iz leta 2020 piše, da se sejanje oblakov uporablja za proženje padavin, zaviranje toče in sušenje megle.

Novice

Občinski travniki: zakaj bi mulčili travo, če lahko nahranijo živino?

»Človek s pomočjo dodajanja sredstev, kot je srebrov jodid, v oblake, spreminja njihovo fiziko. Sejanje megle je za vzpostavitev boljših transportnih razmer na nekaterih letališčih že običajna praksa. Prav tako so razvite metode proženja padavin z ionizatorji, ki v oblakih povzročijo mikrofizikalno spremembo z dodatno ionizacijo (poleg naravne) v tekoči vodi oblaka. Hkrati pa človek ne poskuša spreminjati le lokalnega vremena, ampak tudi globalno in vesoljsko vreme, predvsem v namene zmanjšanja učinkov globalnega segrevanja.«

Uradne državne meteorološke službe v Sloveniji o modifikaciji vremena več ali manj molčijo. Zanimivo bo prebrati odgovore na vprašanja, ki jih je na vlado na temo geoinženiringa naslovila poslanka Katja Kokot. Geoinženiring naj bi bil še korak več od sejanja in zapraševanja, vplival naj bi na vreme večjih območij, regij, držav, kontinentov oziroma celega planeta.

Kronika

Darko Kralj: "Toča je letela s hitrostjo strelnih nabojev"

V kakšni meri je v geoinženiring vključena Slovenija

»V javnosti se pojavljajo vprašanja o morebitnem umetnem vplivanju na vreme, uporabi geoinženirskih postopkov ter civilni ali vojaški uporabi tehnologij za spreminjanje vremenskih oziroma drugih okoljskih procesov. Ker se v Sloveniji že izvaja letalska obramba pred točo, je treba jasno in pregledno predstaviti, katere druge dejavnosti umetnega vplivanja na vreme se izvajajo, kdo jih dovoljuje ter kako se nadzorujejo njihovi vplivi na okolje in zdravje ljudi. Vlado sprašujem, katere programe, raziskave, poskuse ali druge dejavnosti umetnega vplivanja na vreme, oblake, padavine, točo, temperaturo, sončno sevanje ali druge atmosferske procese je Republika Slovenija v zadnjih desetih letih dovolila, naročila, financirala ali pri njih sodelovala,« je navedla poslanka Katja Kokot.

Gospodarstvo

Komunala Ptuj izbrala dobavitelja za agregate

Zanima jo tudi, v katerih projektih, raziskavah ali vajah Nata, Evropske unije, drugih mednarodnih organizacij ali posameznih držav, povezanih z umetnim spreminjanjem vremena, geoinženiringom ali uporabo okoljskih procesov za obrambne in varnostne namene, sodelujejo Republika Slovenija, Slovenska vojska ali druge državne institucije. Sprašuje tudi, kako je v Sloveniji urejeno evidentiranje in nadziranje dejavnosti umetnega vplivanja na vreme ter kako država zagotavlja varovanje okolja, zdravja ljudi, kmetijskih zemljišč in vodnih virov. Poslanka od vlade pričakuje celovit in medresorsko usklajen odgovor, s konkretnimi pogodbami, dovoljenji in poročili.