Zorica Tošić odhaja v pokoj: "Zobozdravstvo je bilo moje življenje"
"Sredi noči, ob sobotah, nedeljah, praznikih sem se odzivala na klice, in če je bilo nujno, odšla tudi v ambulanto," pravi zobozdravnica Zorica Tošić.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Tošićeva se se letos po 47 letih dela poslavlja od bele halje in pacientov, ki so jo iz vse Slovenije obiskovali v Majšperku.
Zobozdravstvo zanjo ni le poklic, temveč način življenja, ki mu je predana s srcem in dušo: "Ljudi poznam in pomoč ljudem je bila moja osnovna naloga, ne izdajanje računov."
Občina Majšperk bo te dni objavila odlok o podelitvi koncesije za opravljanje zobozdravstvene službe, kajti v začetku januarja je dolgoletna zobozdravnica Zorica Tošić občino obvestila, da se bo s 30. junijem upokojila. Zobozdravnica z vedno urejeno pričesko komaj verjame, kako hitro je minilo to obdobje, hkrati pa z rahlo zadržanostjo pričakuje novo življenjsko poglavje.
V Slovenijo se je skupaj z možem iz Niša preselila okrog leta 1979. "Na Ptuju se je najprej zaposlila sestra, in sicer v banki. Ko smo prišli na obisk, sem vprašala v ZD Ptuj, ali imajo kakšno delo zame. Takrat je bil direktor dr. Petrovič, ki mi je ponudil več možnosti, izbrala sem Majšperk, ker se je mož že pred mano zaposlil v Talumu, obenem sem tukaj dobila tudi stanovanje."
Od takrat naprej je svoje delo opravljala v Majšperku — najprej dve desetletji pod okriljem ZD Ptuj, nato kot koncesionarka v okviru javne zdravstvene mreže.
Včasih preprosto ne moreš vsega zaračunati ...
»Sem domača zobozdravnica,« je dejala in pojasnila, da svoje paciente dobro pozna ter razume njihove življenjske in tudi ekonomske razmere. »Včasih preprosto ne moreš vsega zaračunati. Najpomembnejše je, da ljudem pomagaš.« Še več, številnim je pomagala tudi izven urnika ambulante. "Tako me je neko nedeljo klical pacient, da ga boli zob in kaj naj naredi. Sem rekla: pridi. In sem šla v ambulanto. Včasih so me zbudili tudi sredi noči," se spominja. Na vprašanje, ali je prednost ali slabost biti zaposlen v domačem okolju, pa je odvrnila: "Ne znam odgovoriti. Tukaj živim, opravljam delo, ki ga imam rada, delam, da pomagam ljudem. Menim, da sem s pacienti vedno našla rešitev, da je bilo na koncu prav za vse. In to je najpomembnejše."
Delala tudi z zlomljeno roko
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
