Občina Ormož

Že tri leta v ormoški občini v sklopu vseslovenskega projekta Prostofer starejšim občanom omogočajo brezplačne prevoze k zdravniku, v trgovino, na banko ali kam drugam, kamor sami ne morejo. Eden najbolj predanih šoferjev na tem območju je Ciril, ki je bil tudi med prvimi pridruženimi.Že od samega začetka vozi z občinskim vozilom in vsako leto opravi največ prostoferskih kilometrov v občini.

»Ko sem slišal, da se je občina pridružila projektu, sem brez pomislekov takoj poklical in se prijavil za šoferja. To mi je bilo nekaj povsem naravnega – že od nekdaj rad pomagam drugim. Seveda so mi nekateri znali reči, zakaj porabljam svoj čas in denar, kajti da pridem do občinskega vozila, se do tja zapeljem s svojim – gre za 25 km v obe smeri. Sicer zelo redko, a se je tudi že kdaj zgodilo, da sem po koga šel zaman, ker si je našel drug prevoz, pa tega ni sporočil. Ali pa sem peljal kakšno starejšo osebo, ki je imela doma otroke oz. koga, ki bi jo lahko peljal, pa je ni. Ampak vse to vzamem v zakup. Rad rečem, da mi je bilo pomagati drugim položeno v zibko – čeprav je v tedanjih časih sploh nismo imeli. Najbrž sem bil v pleteni košari,« nam je z nasmehom pripovedoval zanimiv možakar.

Pomagal od zgodnjega otroštva

Že kot otrok je rad priskočil na pomoč – hodil v trgovino starejši sosedi, ki je rada pekla, a je imela težave z nogami, nabiral zelišča ženicam za čaje, pomagal pri kmečkih delih.

Dolga leta je delal na pošti, kjer je vsakodnevno prihajal v stik z ljudmi: »Veliko sem bil na terenu. Tudi takrat sem pogosto pomagal starejšim – jim nosil stvari iz trgovine ali lekarne. Ker sem po poklicu mizar, sem mimogrede popravil kakšna vrata, zašraufal kakšno omaro. Nemalokrat sem bil tudi »babica« – dogajalo se je namreč, da je ravno v tistem času kotila kakšna žival in je bila navadno gospodarica sama. Vrgel sem torbo v kot, zavihal rokave in že poprijel za delo … Ko sem prišel z vojske, sem bil tudi med prvimi v kraju, ki je imel avto. In potem sem prevažal ljudi k zdravniku, živinozdravniku, k maši in tako dalje. Za bog plati, kot rečemo.«

Mnogi se počutijo osamljene

Več v Štajerskem tedniku