EK

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Število alergikov tako med otroki kot odraslimi iz leta v leto narašča, strokovnjaki pa razloge pripisujejo predvsem sodobnemu načinu življenja in okoljskim dejavnikom.

Zaradi segrevanja ozračja se sezone cvetnega prahu podaljšujejo, mile zime pa povzročajo, da se težave pri nekaterih začnejo že januarja in trajajo vse do pozne jeseni. Ob tem zdravniki opažajo tudi vse več prehranskih alergij pri otrocih.

Podatki kažejo, da ima seneni nahod že do 40 % ljudi, atopijski dermatitis približno 10 % otrok, od štiri do sedem odstotkov otrok pa ima alergijo na hrano. Večina alergij je sicer blažjih oblik, najpogosteje gre za alergije na pelode dreves in trav, ki povzročajo kihanje, zamašen nos in srbeče oči.

Zdravnike najbolj skrbijo hude sistemske alergijske reakcije oz. anafilaksije, ki lahko ogrozijo življenje. Po nekaterih raziskavah naj bi se število alergijskih bolezni v zadnjih desetletjih podvojilo, ponekod celo potrojilo. K večjemu številu diagnosticiranih primerov sicer prispevata tudi boljša diagnostika in večja ozaveščenost ljudi, saj danes prepoznajo tudi številne primere, ki bi bili nekoč spregledani.

Vse več alergij v razvitih državah

Pediatrinja Ana Cenčič iz alergološke ambulante splošne bolnišnice Ptuj poudarja, da so alergije med otroki danes izjemno pogoste. V ambulanti se vse pogosteje srečujejo z otroki, ki imajo hkrati več različnih alergijskih bolezni, zato potrebujejo zahtevnejšo in dolgotrajnejšo obravnavo. Na ptujskem otroškem oddelku vsako leto zdravijo več otrok s sistemskimi alergijskimi reakcijami. Najpogosteje gre za kožne reakcije, občasno za poslabšanje astme ob stiku z alergenom, redkeje pa za anafilaksijo. Po besedah Cenčičeve je razlogov za porast alergij veliko, med seboj pa se tesno prepletajo. Ker se alergijske bolezni izraziteje povečujejo predvsem v razvitih državah, imajo pri tem ključno vlogo dejavniki okolja in sodobnega načina življenja.

Ali preveč sterilno okolje povečuje alergije?

Številne študije potrjujejo t. i. higiensko hipotezo – pretirano sterilno okolje lahko vpliva na razvoj imunskega sistema, saj otroci pridejo v stik z manj mikroorganizmi, ki pomagajo pri njegovem dozorevanju. Otroci, ki več časa preživijo v naravi, med živalmi ali v bolj raznolikem okolju, imajo dokazano manj alergij.

Cenčičeva ob tem poudarja, da higiena ostaja pomembna, predvsem redno umivanje rok, primerno čiščenje prostorov in preprečevanje okužb. »Ker ima okolje velik vpliv na pojav alergij, lahko starši tveganje zmanjšajo predvsem z zdravim življenjskim slogom. Priporočajo se dojenje, uravnotežena prehrana, izogibanje cigaretnemu dimu in nepotrebni uporabi antibiotikov ter zmerna izpostavljenost naravnemu okolju brez pretiranega zaščitništva,« pravi sogovornica.

Alergijski pohod že v prvih mesecih življenja

Več v Štajerskem tedniku