ČG

Jerneja Bombek je krvodajalka že 30 let, letos pa je kri darovala 48. zapored. Krvodajalskih akcij se običajno udeleži dva- do trikrat letno. »Na ptujskem Oddelku za transfuzijsko medicino vedno pogledam tablo, kjer so navedeni tisti, ki so darovali kri100-krat ali več.In to so sami moški. Res je, da lahko moški kri darujejo štirikrat na leto, ženske samo trikrat, a to ne bi smel biti razlog, da tudi žensk pri tem ne promoviramo na enak način.Veliko jih je namreč, ki so več desetletij zveste krvodajalke, pa ostajajo neopažene samo zato, ker imajo manj odvzemov. Prav bi bilo, da se jim zahvalimo in jih izpostavimo na podoben način kot moške krvodajalce – vsaj tiste, ki si tega želijo,« je poudarila Bombekova.

Dodala je, da se na tem področju vseeno občuti malo diskriminacije. Poleg razlik v številu letnih odvzemov imajo ženske tudi druge omejitve, kot so nosečnost, porodi, pri nekaterih je kritično tudi obdobje menopavze.

»Nobena izmed nas ni krvodajalka zaradi pozornosti in nazivov, a lepo je, če se ti kdo zahvali. Predvsem pa bi si morali prizadevati, da ovrednotimo prispevek obeh spolov enako,« je povedala sogovornica.

Po statutu Rdečega križa Slovenije lahko ženska prejme naziv »vitezinje krvodajalstva« po 80 darovanjih krvi – kar naj bi ustrezalo 100 odvzemom pri moških.

Bombekova poudarja, da darovanje krvi zanjo izhaja iz notranje želje pomagati drugim. Tudi potovanja načrtuje tako, da ne bi ogrozila možnosti za darovanje. V eksotične kraje ne potuje pogosto, saj obisk določenih držav pomeni, da potem več mesecev ne smeš darovati krvi.

»Če potuješ v določene države, je vsaj en mesec izključitve – toliko časa namreč lahko traja, da se pokaže okužba z morebitnim virusom. Težava so lahko denimo virus Zika, malarija ali drugi nevarni virusi. Po operaciji, transfuziji ali potovanju v rizična območja pa lahko čakaš tudi leto dni, preden spet lahko daruješ,« je še pojasnila.

V Markovcih je 25 krvodajalk

Več v Štajerskem tedniku