A. Perić

V šolah primanjkuje učiteljev; največji primanjkljaj je na področjih matematike, naravoslovja, fizike, tehnike in tehnologije, računalništva ter v strokovnem izobraževanju. V Podravju in Pomurju je sicer slika precej boljša, saj so kadrovski manki vidno manjši kot v drugih regijah.

Pomanjkanje kadra povzroča prerazporejanje ur med obstoječe učitelje, zaposlovanje oseb brez ustrezne izobrazbe, pa tudi, kot pravijo na ministrstvu, preobremenjenost zaposlenih. Podatki kažejo, da dobrih osem odstotkov učiteljev več kot polovico svojih ur poučuje brez ustrezne izobrazbe. Največ takšnih ur v osnovnih šolah odpade na matematiko in naravoslovne predmete, pa tudi nekaj na angleščino in slovenščino.

Šole v državi so pogosto prisiljene večkrat ponavljati razpise za nove učitelje, predvsem za matematiko (123 primerov), fiziko (80), razredni pouk (66), slovenščino (60), tehniko in tehnologijo (59) ter angleščino (55). Nekateri zavodi se soočajo s problemom, da jim tudi po večkratnih ponovitvah razpisov za delovno mesto ne uspe dobiti ustrezno usposobljenega kandidata ali kandidatke, tako da delovno mesto ostane nezasedeno.

Na Ptujskem največ povpraševanja po učiteljih razrednega pouka

Glede iskanja kadra na področju vzgoje in izobraževanja podatki za podravsko regijo trenutno sploh niso alarmantni. Na območju ptujske službe Zavoda RS za zaposlovanje je bilo konec avgusta 56 prostih delovnih mest s področja vzgoje in izobraževanja. Največ prostih mest je bilo za učitelje razrednega pouka, sledili pa so predmetni učitelji za šport, naravoslovje, kulturno umetnost ter za individualno oziroma skupinsko pomoč.

V evidenci je bilo registriranih 77 brezposelnih oseb z izobrazbo s področja vzgoje in izobraževanja. Največ med njimi je pomočnic vzgojiteljic in diplomiranih vzgojiteljic predšolskih otrok, sledijo učitelji razrednega pouka, ostali profili pa so zastopani z enim do največ tremi kandidati.

Direktor Tomaž Žirovnik je pojasnil, da tovrstni kadri na prvo zaposlitev v povprečju čakajo približno pol leta. Ob tem je opozoril na izrazito sezonski značaj zaposlovanja v šolstvu, ki je najmočnejši avgusta in septembra ter ob polletju, torej januarja in februarja. Ostale prijave služijo predvsem nadomeščanju upokojitev ali daljših bolniških odsotnosti.

»Ko nekdo zaključi izobraževanje (diplomira ali magistrira) in se prijavi v evidenco brezposelnih, ima največjo verjetnost zaposlitve v šolstvu ravno avgusta in septembra,« je dodal Žirovnik.

Kaj pravijo v ostalih osnovnih šolah Spodnjega Podravja?

Več v Štajerskem tedniku