L.C.

Za podjetja, ki zaposlujejo veliko študentov, povišanje seveda pomeni višje stroške dela, pa tudi nekoliko zahtevnejše načrtovanje ur. V ponudbi študentskih servisov pa se trenutno zrcali v višjem deležu del z minimalno urno postavko.

Minimalna bruto urna postavka za študentsko in dijaško delo se je s 5. februarjem zvišala na 8,98 evra, kar pomeni, da se je glede na prejšnji znesek (7,34 evra) zvišala za 23 odstotkov. To je najvišji posamezni dvig minimalne urne postavke za študente do zdaj.

Dvig urne postavke pa ni le posledica dviga minimalne plače za leto 2026 na 1.481,88 evra bruto oziroma 1.000 evrov neto, temveč tudi sprememb, ki jih je uvedel novi zakon za urejanje položaja študentov, sprejet novembra lani. Ta namreč med drugim spreminja način izračuna minimalne bruto urne postavke.

Kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, zakonsko določena bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za poln delovni čas. Po novem je treba za izračun upoštevati 165 ur na mesec, pred tem 174 ur.

Zvišanje del z minimalno urno postavko z 18 na 35 odstotkov

Ker je od dviga minimalne postavke minil razmeroma kratek čas, tudi študentski servisi težko ocenjujejo konkretne vplive na ponudbo študentskih del. Po pojasnilih Študentskega servisa Maribor bo tako več mogoče povedati šele po določenem obdobju. Tudi na e-Študentskem servisu odgovarjajo podobno, a dodajajo, da že nekaj časa opažajo rahlo ohlajanje gospodarstva in da so prvi odzivi delodajalcev previdni in kažejo na povečano zaskrbljenost. »Pred zvišanjem je imelo minimalno urno postavko 18 odstotkov del. Danes pa ima minimalno urno postavko 35 odstotkov razpisanih prostih del.«

Več v Štajerskem tedniku