ČG

Že pred enajstimi leti je TD Ptuj opozorilo na ta problem, ob tem pa tudi, da ga ogroža vegetacija, smreka in grmičevje. Takrat je za to, da je lahko očistilo okolico spomenika, moralo pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije – OE Maribor. Hkrati pa so pričakovali, da se bodo na Ptuju zganili odgovorni in pripravili vse potrebno za dogovor z institucijo, ki jo bo varovala.

Ker ne gre za osamljen primer, takih spomenikov je več, so turistični entuziasti pričakovali, da se bo tudi za peč oz. za podobne spomenike, ki so postavljeni mimo kulturnovarstvenih pravil, začelo novo obdobje.

Tovrstnih spomenikov brez upravljavca sploh ne bi smelo biti. Rimska lončarska peč še danes nima upravljavca, nikogar, ki bi skrbel za spomenik in tudi njegovo okolico.  Iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije – OE Maribor so na vprašanje glede upravljavca rimske peči na Bregu, odgovorili, da so postavili arheološko prezentacijo peči, vendar je ne upravljajo. „Ne vemo, ali je bil sklenjen kakšen dogovor med lastnikom in ZVKDS, vendar je to moralo biti še v času, ko je bil ZVKDS prisoten na Ptuju. Verjetno za okolico še vedno skrbi lastnik zemljišča,“ izhaja iz odgovora Roka Rateja, konservatorja, mag. arheologije, ZVKDS – Območna enota Maribor.

ČG

Ključen dogovor med lastnikom in kulturovarstvenim Zavodom

Odgovor glede upravljanja s spomeniki oz. arheološko dediščino smo iskali tudi v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož (PMPO). „Če govorimo o predmetu, slednji postane del zbirke skozi več postopkov, ki zagotavljajo njegovo zakonitost, strokovnost in ustrezno hrambo (akvizicija, akcesija, inventarizacija, dokumentacija). Inventarizacija je sicer ključen korak, s katerim predmet postane muzealija. Ko govorimo o spomeniku, muzej lahko izvaja ali sodeluje pri arheoloških raziskavah, kjer odkrijejo ostanke spomenikov. Čeprav je najdišče odkrito, ne pride avtomatsko pod upravljanje muzeja v smislu lastništva, temveč pod okrilje države in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki je pristojen za varovanje in registracijo nepremične kulturne dediščine. Torej, kar zadeva upravljanje spomenika, je ključni pravni dogovor in odločitev pristojnih organov, ki lahko muzeju dodelijo to vlogo. Kar zadeva rimsko lončarsko peč na Bregu, očitno do dogovora med lastnikom in ZVKDS ni prišlo.

V praksi imamo tudi primer prvega mitreja, ki ni v upravljanju PMPO. Vendar je kljub temu treba poudariti, da je PMPO kot pooblaščeni muzej odgovoren za premično dediščino, v zadevnem primeru je sicer ta v državni lasti. Prav tako je treba zaščitno stavbo prvega mitreja obravnavati kot sestavni del predstavitve arheoloških ostalin in s tem kot eno od varovanih sestavin kulturnega spomenika državnega pomena,“ odgovarja direktor PMPO Aleksander Lorenčič.