S. Bizjak

Največja je bila potreba po Rh-D negativnih krvnih skupinah, in to praktično v vseh krvnih skupinah, zato so pozivali krvodajalce k udeležbi krvodajalskih akcij. Bolj kot stanje zalog krvi pa je skrb vzbujajoče dejstvo, da število novih krvodajalcev ne narašča in da že beležimo upad njihovega skupnega števila.

Upad krvodajalcev

Čeprav je v Sloveniji preskrba s krvjo, kot omenjeno, še vedno nemotena, pa Bojana Bizjak, strokovna vodja enote za transfuzijsko dejavnost (ETD) Ptuj, ki deluje pod okriljem centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor, opaža, da žal število novih krvodajalcev ne samo na regijski, ampak tudi na državni ravni ne narašča dovolj. Beležijo celo rahel upad skupnega števila krvodajalcev.

Največji izziv tako vidi ravno v pridobivanju novih krvodajalcev, ki bodo redno darovali kri in bodo s tem tudi v prihodnje širili bazo krvodajalcev. »Potrebna je vsestranska promocija krvodajalstva predvsem med mladimi in delovno aktivnimi državljani,« še meni.

V Avstriji plačaš, ko potrebuješ kri

Predvsem v obmejnih območnih združenjih Rdečega križa opažajo, da marsikateri Slovenec kri za plačilo raje »daruje« v sosednjo Avstrijo, je neposredna sekretarka ormoškega območnega združenja Boža Antolič.

»V Avstriji plačujejo darovanje krvne plazme. Pri nas se še vedno zagovarja brezplačno, prostovoljno krvodajalstvo. Zavod za transfuzijsko medicino si skupaj z Rdečim križem zelo prizadeva pri ozaveščanju javnosti o krvodajalstvu. Ostaja pa vprašanje teh darovalcev, ki darujejo kri za plačilo, in sicer glede njihovega zdravstvenega stanja. Ti ljudje se namreč zdravijo pri nas … V Avstriji pa je po mojem védenju tako, da če za kri prejemaš plačilo, zanjo tudi plačaš, ko jo potrebuješ.«

Na Ormoškem je sicer večja težava ta, da težje pridobijo mlade, ker odidejo na študij v druga mesta, spremenijo prebivališča, se preselijo ...

Več v Štajerskem tedniku