Ptujska bolnišnica v minusu, ormoška z odličnim rezultatom
Medtem ko so lani v prvih petih mesecih slovenske bolnišnice pridelale okrog dva milijona evrov izgube, je letošnji rezultat drastično slabši. Poslovni izid vseh skupaj je znašal –21,7 milijona evrov!
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kar 13 od 21 bolnišnic v državi je poslovalo negativno. Med drugim tudi ptujska, kjer je bilo že do maja za 1,7 milijona evrov več odhodkov kot prihodkov.
Na drugi strani je Psihiatrična bolnišnica Ormož, kjer s poslovanjem nimajo težav, postavljeni pa so pred kadrovske izzive, zaposlujejo tudi psihiatre iz tujine.
Minister za zdravje Tadej Ostrc je zaključil postopek primopredaje in javnosti predstavil podatke o poslovanju slovenskih bolnišnic. Te so v prvih petih mesecih letošnjega leta skupaj ustvarile skoraj 22 milijonov evrov izgube, s takim trendom bi do konca leta dosegli enormni primanjkljaj: »Ob nespremenjenih trendih in brez dodatnih ukrepov bi lahko skupni primanjkljaj do konca leta dosegel od 80 do 100 milijonov evrov. Ministrstvo bo zato od vodstev javnih zdravstvenih zavodov zahtevalo pripravo sanacijskih načrtov za stabilizacijo poslovanja, hkrati pa bo pregledalo tudi merila za izplačevanje delovne uspešnosti vodstvom zdravstvenih zavodov.«
Po mnenju novega vodstva ministrstva so finančni podatki skrb vzbujajoči in terjajo takojšnje ukrepe.
Ministrstvo je predstavilo finančne podatke o poslovanju tako za prvih pet mesecev leta 2026 kot primerjavo z enakim obdobjem v preteklem letu, in to za vse slovenske bolnišnice. Medtem ko jih je letos negativno poslovalo 13, jih je bilo lani 11. Višji so bili tudi presežki prihodkov, bistveno boljši pa poslovni izid, ki je bil sicer še vedno negativen, a je bila lani izguba desetkrat manjša kot letos.
PB Ormož: znižujejo odhodke, širijo ambulantno dejavnost ...
Mnoge bolnišnice so se znašle v finančnih težavah, a nekatere so imele celo boljši poslovni izid kot v primerljivem obdobju lani. To so BGP Kranj, Bolnišnica za otroke Šentvid pri Stični, Postojna, PB Begunje, PB Ormož, PB Vojnik, SB Brežice, Izola in Jesenice. V določenih zavodih je sicer rezultat še vedno negativen, a boljši kot lani.
Med svetlimi izjemami je gotovo Psihiatrična bolnišnica Ormož. Ob 4,47 milijona evrov prihodkov so ustvarili odličen poslovni rezultat, 292.862 evrov presežka prihodkov nad odhodki. Za primerjavo: lani v enakem obdobju je ta rezultat znašal 70.000 evrov, kar pomeni, da so ga konkretno izboljšali.
»Realizirali smo 98 % načrtovanih prihodkov, ta stabilnost je neposreden odraz premišljenega strokovnega in organizacijskega razvoja bolnišnice. Ob intenzivnem razvoju hospitalne dejavnosti namreč pospešeno širimo specialistično ambulantno mrežo. Z večanjem števila prvih pregledov ključno izboljšujemo dostopnost do psihiatričnih obravnav, razvijamo napredno EEG-dejavnost ter globoko transkranialno magnetno stimulacijo. Prav tako uspešno delujejo kliničnopsihološke ambulante, dnevna bolnišnica, skupnostna obravnava ter prva ambulanta kliničnega farmacevta svetovalca v Sloveniji. Uspešnost poslovanja v trenutnih zahtevnih razmerah v zdravstvenem sistemu je odvisna od nenehnega iskanja ravnovesja med potrebami pacientov, pričakovanji zaposlenih, viri, ki so na razpolago, ter uspešnim vodenjem in menedžmentom,« je dobre rezultate komentirala direktorica PB Ormož Ksenija Pirš.
Pravi, da je pomembno odgovorno vodenje ljudi in upravljanje materialnih sredstev, saj so tudi javni zdravstveni zavodi odgovorni za ustrezno oskrbo z razpoložljivimi sredstvi. Ključno je seveda učinkovito obvladovanje stroškov, v petih mesecih so njihovi odhodki znašali 91 % načrtovanih.
Ptujska bolnišnica: slabo poslovanje posledica več dejavnikov
Anica Užmah, direktorica Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, pojasnjuje, da je slab poslovni rezultat v začetku leta delno posledica izpada prihodka zaradi nerealiziranih programov in povečanja stroškov.
V navedenem obdobju se je namreč začela izgradnja novega operacijskega bloka, zato je bilo izvajanje operativnega programa nekaj časa moteno. Do konca leta načrtujejo izpad celotne realizacije: »Ves čas izvajamo tudi ukrepe za stabilizacijo poslovanja, ki obsegajo ukrepe za povečanje realizacije in stroškovno optimizacijo. Med odhodki izstopajo stroški materiala in storitev. Letos pospešeno izvajamo postopke javnih naročil, da si zagotovimo optimalne cene materiala in storitev.«
Užmahova še dodaja, da je ključna težava uredba za 2026, ker cene zdravstvenih storitev ne sledijo stroškom, poleg tega pa številni programi niso plačani po realizaciji, kar povzroča nepokrite stroške. Uvedeni sanacijski ukrepi kljub temu nakazujejo pozitiven trend, saj za obdobje januar–junij bolnišnica izkazuje nižji primanjkljaj (1,387 milijona evrov), kar znaša 5,48 % celotnega prihodka: »Trudimo se, da bi pozitivni trend še izboljšali. Kakovost, varnost in dostopnost zdravstvenih storitev v bolnišnici ostajajo nespremenjene. Storitve prejmejo vsi, ki jih potrebujejo.«
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
