Bo evropski denar za slovenske podeželske LAS-e presahnil?
V pretekli perspektivi so preko Lokalne akcijske skupine (LAS) Haloze na območju šestih haloških občin izvedli več kot 90 projektov. Zdaj se bojijo, da namenskega evropskega denarja za številne manjše projekte na podeželju, ki so ključnega pomena za obstanek in razvoj številnih društev, malih podjetij in kmetij, ne bo več.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zato se pridružujejo peticiji Društva za razvoj slovenskega podeželja, s katero pozivajo vlado k ohranitvi samostojnega in močnega slovenskega podeželja.
»V našem primeru smo v celotni perspektivi 2023–2027 deležni okoli 1,7 milijona evrov za sofinanciranje različnih projektov s področja turizma in gospodarstva. Vinogradniki na ta račun na primer gradijo skladiščni center,« pojasnjuje Jernej Golc, direktor Podeželskega razvojnega jedra, ki je vodilni partner LAS Haloze. Gre za manjše projekte v vrednosti nekaj 10.000 evrov. »So pa ti projekti zelo pomembni, da ponudniki lahko sploh obstanejo in svojo dejavnost razvijajo naprej.«
Ta evropski denar je tako zaslužen za ureditev številnih tematskih in turističnih poti, prostorov za druženje in skupnostne dejavnosti, razvoj lokalnega podjetništva in turizma ter medgeneracijske programe in aktivnosti za mlade.
Samo na tretji poziv LAS Haloze v aktualnem obdobju 2023–2027 se je po Golčevih besedah prijavilo več kot 44 društev, podjetij, kmetij in občin, ki sodelujejo v partnerskih projektih. »Gre za edino možnost, kjer ljudje dejansko predlagajo, kaj bi na svojem območju radi storili.«
Prihodnost pod vprašajem
Ob tem je, poudarja Golc, pomembno tudi, da je ob prijavi projekta administrativna pot lažja kot pri prijavi na velike razpise. »Pri večjih razpisih je težava tudi ta, da območja, kot je naše, ne prejmejo dovolj točk za uspeh. Če naša kmetija konkurira z neko kmetijo na Gorenjskem, zelo verjetno ne zbere dovolj točk. Tu pa poteka izbor projektov zgolj znotraj Haloz.«
Sedaj se pojavlja zaskrbljenost glede prihodnjega črpanja tega denarja v okviru evropske kohezijske in kmetijske politike po letu 2027. V Društvu za razvoj slovenskega podeželja zato zbirajo 10.000 podpisov podpore. »Naša država glede tega načeloma še ni sprejela odločitve. Obstajajo različna mnenja, pogledi se razlikujejo med mestom in podeželjem,« pravi Golc in dodaja: »Če rečemo, da tega vira ni več, potem tudi teh projektov ni.«
Zato zahtevajo, da naj država zagotovi stabilno večletno financiranje pristopa, namensko rezerviran denar in administrativno poenostavitev postopkov: »To pomeni več zaupanja v lokalne akcijske skupine, manj podvajanja kontrol in administrativnih postopkov, hitrejšo obravnavo projektov ter ohranitev lokalne avtonomije pri pripravi strategij, izboru projektov in aktivaciji lokalnih partnerstev.«
1.620 projektov, več kot 300 novih zaposlitev
Na območju Slovenije je celotna vrednost izvedenih projektov Lokalnih akcijskih skupin znašala 146 milijonov evrov. Ustvarjenih je bilo več kot 300 delovnih mest, izvedenih je bilo 1.620 projektov, v 90 % so bili v projektih povezani partnerji iz javnega, civilnega in gospodarskega sektorja.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.