Arhiv Štajerskega Tednika

Prva in osnovna zahteva za varno kopanje je dobro znanje plavanja. Voda je lahko izredno nevarna, zato nikakor ne velja podcenjevati njene moči in precenjevati svojih sposobnosti. Pomembno je, da se kopalci in drugi rekreativci ob ali na vodi (plovba s čolni, kajaki, supi, deskami, potapljanje, rafting, ribarjenje …) zavedajo mogočih nevarnosti, ki se lahko pripetijo v sicer prijetnem preživljanju prostega časa. „Zelo nevarni so vodni vrtinci, močni tokovi, brzice, tolmuni, valovi, skale, porasle z mahom in algami, spolzke brežine, nenadni zavoji in nepregledna mesta. Zapuščene gramoznice in vodni zbiralniki niso primerna mesta za kopanje. Previdnost ni odveč niti pri hoji ob vodi, še zlasti če so bregovi strmi, in pri izvajanju različnih adrenalinskih športnih aktivnosti,“ opozarjajo na Agenciji RS za okolje (ARSO) in dodajajo, da lahko za lastno varnost ljudje največ naredijo sami. „Ne hodimo v vodo, če se počutimo slabo, s polnim ali praznim želodcem ali pod vplivom alkohola. Pred kopanjem preverimo temperaturo in globino vode. Premrzla voda lahko povzroči krč, skok v plitvo vodo je lahko usoden. Nikoli ne plavajmo sami in se od obale ne oddaljimo več, kot je dovoljeno. Ob nenadnem poslabšanju vremena gremo čim prej iz vode. Na urejenih kopališčih upoštevajmo kopališki red in oznake z opozorili za kopalce. Ob obali otrok nikoli ne puščamo brez nadzora. Tudi če so v plitvi vodi, jih moramo neprestano opazovati. Če se znajdemo v težavah, se odzovemo mirno, preudarno in razsodno. Če opazimo, da se nekdo utaplja ali mu grozi neposredna nevarnost utopitve, mu pomagamo po svojih najboljših močeh in sposobnostih. Če je le mogoče, utapljajočega rešujemo z obale in mu pomagamo z različnimi pripomočki. Vržemo mu vrv, palico ali kos obleke in ga poskušamo zvleči do obale. Če sami ne moremo pomagati, nemudoma pokličemo pomoč – center za obveščanje na številko 112 ali policijo na 113.“

Ni nujno, da je utopitev posledica neznanja plavanja

Preberite več v Štajerskem Tedniku