Črtomir Goznik

Nepozidana stavbna zemljišča zavirajo razvoj občin, zmanjšujejo vrednost prostora in omejujejo možnosti za širitev. Občine za tovrstna zemljišča večinoma že zaračunavajo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), a z uvedbo dodatne takse še oklevajo. Dodatno obremenitev za nepozidana zemljišča imata trenutno v celotni Sloveniji samo občini Videm in Podlehnik.

V občinah, kjer je veliko nepozidanih stavbnih zemljišč, je pridobivanje novih parcel za gradnjo poslovnih, stanovanjskih ali drugih objektov zelo oteženo, ponekod celo skoraj nemogoče. To pomeni, da se mladi pogosto odločajo za odhod v kraje, kjer lahko dobijo parcele in si na njih zgradijo domove. Tudi občine so pogosto omejene pri izvajanju razvojnih projektov, saj nimajo dostopa do ustreznih zemljišč. Lastniki gradbenih parcel teh pogosto ne želijo prodati ali pa zanje zahtevajo nerealno visoke, nesprejemljive cene. Nekateri jih raje obdelujejo ali oddajajo v najem za kmetijsko rabo. Ker so gradbena zemljišča s tržnega vidika bistveno bolj draga od kmetijskih, je logično, da namenske rabe ne želijo spreminjati.

Freepik

V občini Starše so pred časom uvedli nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) tudi za nepozidana zemljišča, predvsem v upanju, da bi to spodbudilo lastnike k prodaji. »Želenega cilja še nismo dosegli. Namesto 60 hektarjev imamo zdaj mogoče 57 hektarjev nepozidanih stavbnih zemljišč, kar je še vedno ogromno. Na številnih raste koruza. Lastnikov ne moremo prisiliti k sodelovanju, da bi skupaj pripravili OPPN, izvedli komasacijo in nato določene predele odkupili ter jih izkoristili za investicije. V Zlatoličju imamo res velike površine, tudi po 1,5 hektarja stavbnih zemljišč skupaj,« pojasnjuje župan Stanislav Greifoner.

Več v aktualni izdaji Štajerskega tednika