ČG

Najprej jih je bilo 66, a so nabor že skrčili. Možno je, da bo kateri od projektov s seznama še odpadel.

Največja težava, ki jo občine in njihove podporne institucije (razvojne agencije) izpostavljajo pri črpanju evropskih sredstev, so neprimerni pogoji za izbor projektov. Slikovit primer so projekti zelene infrastrukture, ki jih podeželske občine sploh ne bi potrebovale.

Bolj kot za sajenje dreves in postavitev klopi bi jim koristil denar za ceste, vodovod, kanalizacijo, šole, vrtce, podjetništvo. S pogoji razpisa so bile občine postavljene pred dejstvo »vzemi ali pusti«. Če ne bi prijavile zelenih projektov, bi lahko ostale brez enega samega evropskega evra v občinski blagajni.

Zeleni projekti v podeželskih občinah so nesmiselni

Da so zeleni projekti na podeželju nesmiselni, je potrdila tudi direktorica Razvojne agencije Podravje Nataša Ritonija. »Občine velikokrat ne potrebujejo tega, kar je v razpisu. Živimo v okolju, kjer imamo dve mestni občini, pri katerih bi zeleni projekti bili smiselni, saj bi z njimi lahko uredili mestna središča. Podeželje ozelenitvenih projektov ne potrebuje in so jih bile občine dobesedno prisiljene prijaviti. Prav teh projektov je v naši regiji največ.

Na drugi strani pa bi želeli in potrebovali več denarja za kanalizacijo in vodovod. Za ta področja pa so sredstva omejena. Težavo smo pri odločevalcih na višji ravni vztrajno naslavljali, ker ocenjujemo, da sredstva niso najbolje porabljena. Najbolj elegantno bi bilo, da bi regije lahko same odločale, kam vložiti denar iz kohezije. V tem primeru bi bili projekti nedvomno drugačni. Zdaj je, kot je. Bi pa naj bil po zagotovilih ministrstva naslednji Dogovor za razvoj regij drugačen. Nadejamo se, da bomo lahko soustvarjali pot, po kateri želimo iti. Ne pa prijavljati projektov, ki jih občine po svojih lastnih navedbah ne potrebujejo.«

Zelene projekte bo izvajalo 16 spodnjepodravskih občin (izjema so Markovci, Sv. Tomaž, Zavrč in Ptuj). Če so jih bolj kot ne zaradi razpisnih pogojev in edine možnosti črpanja evropskih sredstev pripravljale na silo, je pozitivno vsaj to, da bo večina imela z evropskim in državnim sofinanciranjem pokrito glavnino stroškov.

Več v Štajerskem tedniku