Letina krompirja bo zelo slaba
Krompir je ena najpomembnejših prilog, pa tudi osrednjih jedi na krožnikih po vsem svetu. Imeti krompir, pravijo, pomeni imeti srečo, žal bo letos krompirja krepko manj. Zato je poskrbelo muhasto spomladansko vreme in nato razvoj bolezni, pravi Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije, ki se z žlahtnjenjem slovenskih sort krompirja ukvarja že več kot 30 let.
Lanska letina krompirja na slovenskih poljih je bila malenkost pod desetletnim povprečjem, kljub temu so bili kmetje zadovoljni, saj so pridelali okrog 23,3 tone gomoljev po hektarju. Slabo letino pa so lani zabeležili evropski pridelovalci krompirja, največji so v Nemčiji, na Poljskem in Franciji, saj jih je suša prikrajšala tudi za tretjino pridelka. »Posledično je bilo na razpolago manj krompirja in tudi semena,« je dejal Dolničar. Medtem ko pomanjkanja krompirja potrošniki niso občutili, so bili s primanjkljajem semenskega krompirja letos soočeni pridelovalci. »Semenski krompir so korporacije prodale predvsem največjim kupcem, državam pridelovalkam. Slovenija ni prioritetno tržišče, tako da marsikatere tuje sorte pri nas ni bilo mogoče dobiti. Tako smo letos spomladi doživeli pravo šolo, zakaj je pomembno, da imamo svoje seme in sorte.«
Letošnji semenski krompir slabše kakovosti in dražji
Preberite več v Štajerskem Tedniku
