Lovska družina Vitomarci

Lani so tako obeležili 80 let ustanovitve Lovske družine Sveti Andraž in tri desetletja delovanja samostojne Lovske družine Vitomarci.

»Tako kot v večini lovskih družin je večina članov v srednjih letih oziroma starejših. Pri mladih večjega zanimanja za lovstvo ni,« pravi predsednik Anton Lajh, ki sam izvira iz družine z lovsko tradicijo. Danes osrednji pomen lovcev vidi predvsem v njihovi vlogi varuhov čiste narave. »Pozimi tudi skrbimo, da ima divjad dovolj hrane. Letos, ko je po dolgih letih zapadlo več snega, je nujno potrebno zimsko krmljenje.« Danes Lovska družina Vitomarci šteje 28 članov in je članica Lovske zveze Maribor ter Lovske zveze Slovenije.

Korenine lovstva že v času Kraljevine Jugoslavije

Lovstvo ima v občini sicer globoke korenine, ki segajo daleč v preteklost. Že v času Kraljevine Jugoslavije je bilo lovstvo na tem območju organizirano po zakupnem sistemu. Zakupnika lovišča sta bila domačina Anton in Franc Šamperl, ki sta v skladu s takratno lovsko zakonodajo izvajala lov in skrbela za divjad. Prav iz te tradicije je leta 1945 zrasla Lovska družina Sveti Andraž. Leta 1952 je prišlo do združitve z Lovsko družino Juršinci, vendar želja po samostojnem delovanju ni zamrla. Zato so leta 1994 ustanovili Lovsko društvo Vitomarci. Nekoliko pozneje pa še Lovsko družino Vitomarci.

Njihovo lovišče se razprostira na območju Sveta Andraža in Juršincev. Osrednja divjad njihovega območja je srnjad, poljski zajec, fazan in raca mlakarica. Lovci opažajo, da število male divjadi zaradi vse večjih posegov v okolje upada. Občasno se v lovišču pojavita tudi divji prašič in jelen, med plenilci pa v zadnjem času vse več težav povzroča šakal.

Na društvenem področju so v zadnjih letih veliko energije vložili v izobraževanje članov, pa tudi vzdrževanje in obnovo lovskega doma. Redno organizirajo tradicionalno meddružinsko lovsko druženje s tekmovanjem v streljanju na glinaste golobe, udeležujejo pa se tudi tekmovanj drugih lovskih družin. Poseben poudarek namenjajo ozaveščanju mladih o pravilnem odnosu do narave, okolja in divjadi.

Ob 80-letnici delovanja tako lovci ne obeležujejo le zgodovine lova, temveč tudi vlogo, ki jo imajo kot varuhi narave. »Vsi skupaj moramo delati, da ohranimo čisto in zdravo okolje, ki smo ga prejeli od naših dedov, še za naše vnuke!« poudarja Lajh.