Ptujski režiser Samo M. Strelec, ki zadnjih deset let uspešno režira tudi na Hrvaškem, je obdobje koronavirusa, ko je bil odklopljen od odrov, režije in srečanj, preživel nadvse ustvarjalno. Spisal je tretji zvezek učbenika iz zbirke, ki bo imela štiri dele, za mentorice z gledališkimi skupinami. Trenutno pa že pripravlja novo predstavo z Natašo Barbaro Gračner in Vladom Novakom za mali oder Narodnega doma Maribor.

V občini Videm so v zadnjih dneh epidemije ob upoštevanju vseh ukrepov in navodil izpeljali dve krajši slovesnosti; prvo v Trdobojcih pri obnovljenem križu, drugo na Dravinjskem Vrhu pri obnovljeni kapeli.

Večina prireditev v občini je bila načrtovana v obdobju od marca do konca poletja, a celotnega programa zaradi epidemije ne bo mogoče izvesti.

Mogočni dvorec sredi vasi Muretinci v občini Gorišnica zadnja tri leta iz dolgoletnega spanja prebujajo neutrudni člani Kulturno umetniškega društva Baron z Janezom Golcem na čelu. Notranjost gradu postopoma oživljajo in obnavljajo z lastnimi rokami in iz lastnega žepa, v njem pa pripravljajo najrazličnejše dogodke, kot so dnevi odprtih vrat, vodeni ogledi, grajske pojedine, otroške delavnice …

Friderik Kozar iz Zamušanov v občini Gorišnica je v času karantene v lesu hrasta upodobil Melanio Trump: »Kip vsak večer pokrijem, da ga sonce, ki ga zjutraj obsije, ne zdela. Velike brige imam z Melanio. Žena mi pravi, da je to moja ljubica.«

Kljub nespornemu likovnemu talentu se Gregor Samastur ni odločil za študij na Likovni akademiji, ampak je izbral Pedagoško akademijo v Mariboru, smer fizika in tehnika. „Ko sem se zaposlil kot učitelj praktičnega pouka v Dornavi, se je pojavilo kup vprašanj o tem, kakšne vsebine še ponuditi. Moj takratni sodelavec likovni pedagog Tomaž Hren me je začel vabiti na slikarska tekmovanja, likovne kolonije. Že na prvem takem likovnem srečanju, to je bilo v Svečini, sem dobil tretjo nagrado za sliko Ciringa 20, ki sem jo ustvaril v svojem stilu. To je bila svojevrstna spodbuda,« pravi Gregor Samastur.

Vse kulturniške skupine, profesionalne, predvsem pa ljubiteljske, ki začenjajo sezono jeseni, so študij novih projektov začele že septembra lani, nekatere tudi že sredi poletja 2019. Vse programe so načrtovale tako kot v prejšnjih letih, saj nihče ni pričakoval, da se bo zgodil koronavirus. Občinstvu naj bi se že po tradiciji z novimi projekti oz. deli predstavile februarja, marca in aprila. Do zadnjega, dokler ni bilo omejitve zaradi druženja, so vsi zelo intenzivno vadili v pričakovanju novega aplavza.

Najnovejša knjiga Aleša Štegra Pričevanje je izpisana v posebnih stanjih zavesti. Ob njeni izdaji so pri Založbi Pivec zapisali, da kaj podobnega v slovenskem prostoru še ni izšlo in čeprav tema morda deluje provokativno, vsebina knjige ob branju zelo preseneti s svojo preprostostjo.

Med tistimi, ki bodo plačali zelo visok davek koronakrize, bodo tudi kulturne ustanove. Ptujsko gledališče, ki še vedno ne sme odpreti svojih vrat, je imelo za marec in april šest razprodanih predstav, ki jih niso mogli izpeljati. Izpad dohodka ocenjujejo na okrog 80.000 evrov. A kot pravi direktor Mestnega gledališča Ptuj (MGP) Peter Srpčič, ne bodo križem rok čakali miloščine, pač pa iskali alternativne rešitve. Med njimi je tudi ustvarjanje predstav na odrskih deskah in predvajanje preko spleta.

Po skoraj dveh mesecih je vrata za uporabnike ob določenih pogojih minuli teden odprla osrednja knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož. Kljub temu da so bile tudi v tem času omogočene številne druge poti do knjig, saj so jih med drugim dostavljali na dom po pošti, so prvi dan našteli kar 114 obiskovalcev.

»Glede na prezbiterij in parlerijanske maske bi bila lahko celo kulturni spomenik državnega pomena,« sta povedala restavratorka Nastja Nylaander ter župnik in naddekan Marijan Fesel, ki je tudi najzaslužnejši za to, da so se že konec leta 2018 lotili obnove cerkve.

Zadnjih nekaj let so organizatorji tekmovanja Miss Slovenije v celoti spremenili koncept. Še vedno iščejo lepa dekleta, a pomembna je tudi njihova sposobnost osebnostnega razvoja in predstavitve države ter slovenskega gospodarstva. Od prijavljenih 120 deklet se jih je v polfinalni izbor letos uvrstilo 36, med njimi tudi Neja Križanec iz Dupleka. Konec tega meseca bo znano, katerih 15 deklet se bo konec leta pomerilo v finalu.

Tako kot vsi kulturni in turistični objekti v času koronavirusa sameva tudi dominikanski samostan, kjer so letos sicer načrtovali še uspešnejšo sezono kot v letu 2019. Odgovora na vprašanje, kako bo letos z izvajanjem programa in vsemi drugimi načrtovanimi deli, v tem trenutku nimajo.

Nenadna torkova večerna odločitev vlade o sredinem odprtju knjižnic, muzejev in galerij je, milo rečeno, presenetila zaposlene v teh ustanovah. O vnovični odprtosti jih s kulturnega ministrstva sploh niso obvestili, o njej so izvedeli iz medijev. Ker jih je ta doletela tako na hitro in povsem nepripravljene, so ormoška in ptujska knjižnica ter pokrajinski muzej vrata odpahnili šele ta teden.

Jernej Brenholc je profesionalni plesalec in plesni učitelj in se s plesom ukvarja že skoraj 30 let. V tem času je osvojil veliko takšnih in drugačnih zmag, evropskih in svetovnih lovorik ter priznanj. Najbolj pa je ponosen na to, da je licenciran plesni učitelj, odličen plesni pedagog, ki predvsem zagovarja to, da ljudje ob plesu uživajo!

Učenci OŠ Podlehnik so sprejeli glasbeni izziv svojega učitelja Jakoba Feguša. Pripravili in posneli so priredbo svetovne uspešnice Michaela Jacksona Heal the world (Ozdravimo svet) ter s tem poslali močno sporočilo, ki je s spletno platformo youtube doseglo že več tisoč ljudi.

Ptujskogorčanka Ana Karneža, ki jo Slovenija najbolj pozna po odmevnem nastopu v oddaji Slovenija ima talent, zaključuje študij na newyorški univerzi v Abu Dabiju, kjer si je v okviru svoje smeri izbrala igralske predmete in predmete, povezane z glasbo in govorom, saj je njen cilj postati igralka.

Začela so se dolgo pričakovana obnovitvena dela notranjosti Kulturne dvorane Miklavž pri Ormožu. Prenova dvorane, stare čez 70 let, je vredna okoli 400.000 evrov, pričakovati pa je, da se bo obnova zaradi kasnejšega začetka del nekoliko zavlekla.

Žvegla je lesena prečna piščal, na katero so nekdaj znali igrati skoraj vsi. Danes iz te lesene piščali le še redki izvabljajo pesem, še manj je tistih, ki jo znajo izdelati. Med poslednjimi izdelovalci tega prastarega glasbila je Jože Vidovič iz Sedlaška.

“Objavili smo že precej vrhuncev, tako kot počno vsi večji festivali v Sloveniji in tujini. V tem trenutku pa je vse obstalo in se obrnilo na glavo tudi pri nas, zato ni mogoče dajati nobenih napovedi,” je v teh dneh povedal Mladen Delin, umetniški vodja in direktor festivala Arsana.