Lani naj bi se z jubilejno 15. edicijo zgodba mednarodnega kiparsko-slikarskega simpozija Forma viva Makole zaključila, a so organizatorji letos sklenili, da bi bila to prevelika škoda. Kulturno-umetniško društvo (KUD) Forma viva Makole in Občina Makole sta tako že objavila razpis za kiparje in slikarje, ki jim bo 8. septembra v navdih makolska občina.

Ptujska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je v veliki dvorani ptujskega dominikanskega samostana pripravila regijsko srečanje tamburašev in mandolinistov Slovenije Zaigraj, tamburica.

16. februarja je v jedilnici refektorija minoritskega samostana na Ptuju potekal jubilejni Viktorinov večer, posvečen 25-letnici Viktorinovih večerov v organizaciji Društva izobražencev Viktorina Ptujskega, na katerem je temo Kako bi pred 1800 leti lahko krščanstvo prišlo na Ptuj predstavil domačin, mag. p. Branko Cestnik. Z njim so posegli v čas, ko je na Ptuju dejansko živel Viktorin Ptujski, po katerem se je društvo poimenovalo in po katerem imenujejo tudi vse svoje prireditve.

Ormoški grad je bogatejši za novo pridobitev – razstavo fotografij grbov ormoške »modre krvi« od 13. do 20. stoletja.

Do poletja bo v avli podlehniškega večnamenskega kulturno-turističnega centra na ogled razstava skulptur akademskega kiparja Marjana Dreva, eno od njegovih stvaritev bo za stalno mogoče občudovati v niši kužnega znamenja v Podlehniku.

V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož (PMPO) so v treh prostorih drugega nadstropja palacija ptujskega gradu odprli novo stalno galerijsko postavitev umetnin iz srednjega in zgodnjega novega veka, ob tem pa izdali tudi slikovno bogat razstavni katalog.

Še en zimski večer je polepšala pesem mladih pevskih talentov, 21. februarja so to bili učenci OŠ Podlehnik. Na oder Večnamenskega kulturno-turističnega centra jih je v obeh kategorijah stopilo dvajset. Pri tem so imeli polno podporo občinstva dvorane.

Dan po slovenskem kulturnem prazniku so se s premiero drame Huga von Hofmannsthala Slehernik (v hrvaškem prevodu Svatković) pričeli tradicionalni 14. virovitički kazališni susreti 2018, kjer je ovacije požel tudi naš rojak, režiser Samo M. Strelec.

Pod naslovom Človek za masko se priznani fotograf Ciril Ambrož v ormoški grajski pristavi predstavlja z razstavljenimi fotografijami, ki prinašajo v objektiv ujete trenutke človeka in maske.

V večnamenski dvorani Osnovne šole Duplek je bilo sinoči še posebej praznično. Z nastopom pevskih talentov iz OŠ Duplek s podružnico Žitečka vas in OŠ Korena, so sklenili kulturni dan, ki je bil hkrati ena od prireditev ob 40-letnici Osnovne šole Duplek in 120-letnici podružnične Osnovne šole Žitečka vas.

Ptički se pri nas ženijo na kar tri različne datume: na vincencijevo (22. januarja), valentinovo (14. februarja) in gregorjevo (12. marca). Kdaj pa vi praznujete ljubezen?

V ptujskem Salonu umetnosti bo do 27. aprila gostovala razstava Mestnega muzeja Idrija Cerkljanski laufarji v klekljanih podobah.

V galeriji FO.Vi v Strnišču pri Kidričevem je na ogled razstava sodobnih japonskih umetnikov. Naslovili so jo Zimski vrt: raziskovanje mikropop domišljije v sodobni japonski umetnosti. Na razstavi je predstavljena zbirka 35 del 14 mladih japonskih ustvarjalcev: risb, slik in avdiovizualnih del.

144 učencev in dijakov iz kar 40 šol je konec januarja na Ptuju sodelovalo na območnem tekmovanju iz slovenščine za Cankarjevo priznanje. Krovna tema so letos bile Čud(ež)ne besede ...

Kljub sneženemu vremenu je bilo na pustni torek v Ormožu pisano in veselo. V 41. pustni povorki, ki je potekala v organizaciji Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport občine Ormož, se je obiskovalcem razkazovalo kar okoli 700 maškar.

Nenaklonjeno vreme ni preplašilo pustnih mask in likov iz domačih krajev ter iz okoliških držav, ki so na pustni ponedeljek okupirale Dornavo.

Na ormoški občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku so podelili 18 značk Franca Ksavra Meška za ustvarjanje na kulturnem področju ter tri značke za dosežke na področju športa v lanskem letu.

Sveti Tomaž so minulo soboto zavzele zelo slikovite pustne maske. V tradicionalni povorki Fašenk po tomaževsko je sodelovalo kar 17 skupin, strokovno komisijo pa je med odraslimi tekmovalnimi skupinami najbolj prepričala simfonija godal iz Juršincev.

Tudi Markovce so v soboto, na njihov največji praznik, kot fašenku radi rečejo domačini, preplavile pustne šeme.

Veliko veselja so v nedeljo ob etnografskih skupinah prinesle tudi karnevalske, ki jih je bilo sicer manj kot prejšnja leta, le 14, a so vse po vrsti stavile na lepoto, razigranost in barvitost oblačil.