Že deset let pripovedujejo pravljice z dobrim koncem
V Vitomarcih pravljice ne živijo le na papirju, temveč so živ del skupnosti. Letos mineva 10 let, odkar v okviru KUD Vitomarci redno oživljajo zgodbe za najmlajše.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Zanimivo je videti, kako spontano, iskreno se otroci vživijo v zgodbe in so sposobni videti in slišati like iz pravljice, o katerih jim pripovedujemo,« pravi predsednica društva Valerija Ilešič Toš.
Pravljične urice so v knjižnici Kulturno umetniškega društva (KUD) Vitomarci zaživele februarja 2016. Od takrat vsak mesec za otroke izvedejo vsaj eno, pogosto tudi več, zanje pa skrbi kar med 15 in 20 članov. Pravljice največkrat prebirajo in pripovedujejo v Pravljični sobici pod odrom večnamenske dvorane Vitomarci. Svoj prostor pa najdejo tudi na parkirišču pri dvorani ter pri Hrgovi domačiji in Pavličevi kapeli.
Ko jim je pripovedovanje všeč, se umirijo in napeto sledijo
»Otrokom prebiramo različne pravljice in zgodbice, slovenske in tuje. Najraje imajo krajše zgodbe s srečnim koncem. Pritegnejo jih pravljice, v katerih nastopajo živali s človeškimi lastnostmi in slabostmi. Všeč so jim tudi kakšni malo bolj "poredni liki", čarovnice, pa pogumni, pozabljivi, nerodni in navihani liki. Takoj lahko vidimo, kdaj jim je pripovedovanje všeč, saj se takrat umirijo in napeto sledijo pripovedovalcu,« o tem, kako otroci sprejemajo pravljice, pravi Ilešič Toševa. »V zgodbah vedno dobro premaga zlo. Mi pripovedujemo samo takšne pravljice, ki imajo dober konec.«
Sekcijo pravljične urice danes vodi Jana Ilešič. Po prepričanju predsednice društva, ki je kot otrok tudi sama najprej izjemno rada poslušala, kasneje pa kar naprej brala pravljice, tudi ponoči, s svetilko pod odejo, pravljice otrokom pomagajo pri soočanju z realnim svetom. »Pomenijo tudi mesto, v katerega se lahko kdaj umaknejo in kjer lahko verjamejo v dobro in srečne konce. Verjamem, da so pravljice sporočilne, da krepijo otrokovo domišljijo in samopodobo, da jih opogumljajo in notranje bogatijo.«
Tudi pravljice z jogo, kamišibaj gledališče in izrezljanke
Več v 14. številki Štajerskega tednika
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
