Zdenko Kodrič: Glas umetnosti, kulture in znanosti je žal še prešibak
V tem koronskem času je pisatelj Zdenko Kodrič napisal radijski igri za otroke, eno priredil za gledališče, enajsti roman pa še ne nastaja. V zraku je nekaj malega, ampak premalo, da bi lahko kaj več napovedal, je povedal, ko smo ga zaprosili za pogovor.
S svojim desetim romanom Pet ljubezni se je ponovno potegoval za nagrado Kresnik. Nadvse pozitivno sta ga ocenila kritika in bralstvo. Zagotovo bo roman eden izmed naslovov v letošnji Bralni znački za odrasle, saj so to predlagali sami bralci.
Kako preživljate ta čas korona krize? Kako ga doživljate? Nas virus opominja, da je čas, da pričnemo ustvarjati prijaznejši svet za vse?
„Sedanja kriza je posebne sorte. Na dan prihajajo čustva, ki so bila v prejšnji normalnostiskrita, nedosegljiva. Vsak dan si dopovedujem, da bo kmalu bolje. Strah me je politikov, ki niso več čisto pri sebi. V glavnem sem v osami, žalosten, ker je februarja lani umrla moja žena. Hudo je, ampak še ne tako, da bi uničilo optimizem. Vprašanje je, kakšni bomo prišli iz krize. Pametni, prijazni, samokritični, uporni, apolitični? Nikomur ni všeč sedanji položaj, preveč ljudi izgubimo vsak dan. Izgube svojih najbližjih se žal zavedajo le prizadeti, drugim nekogaršnja smrt ne pomeni veliko. Veliko ljudi poznam, ki si prizadevajo, da bi svet postal prijaznejši, a ta krog je v manjšini in nima možnosti, da obrne smer, da ukroti zlo, vpliva na politične odločitve v državi in da ubrani ustavo pred posegi avtokratov in populistov. Umetnost, kultura in znanost poskušata vplivati, žal je njihov glas prešibak.“
Za koliko kulture je še prostora v našem svetu?
Preberite več v Štajerskem Tedniku
