Slovenski etnografski muzej z razstavo o oračih iz Okiča
Letošnji slovenski kulturni praznik je bil v Slovenskem etnografskem muzeju pustno obarvan. Obiskovalce so povabili, da so preživeli dan v zakladnici dediščine, se sprehodili po zbirkah in se naužili kulture na brezplačnih ogledih njihovih razstav. Na sam praznik kulture pa so povabili na virtualno odprtje razstave Pustni orači Okič: Z oranjem do dobre letine. Na svoji strani Facebook je muzej 13. februarja objavil tudi prvo od dveh javljanj iz Haloz (drugo bo 20. februarja). Izjemno pustno dediščino oračev iz Okiča si bodo obiskovalci lahko ogledali do 1. marca.
Predsednik Etnografskega društva orači Okič Benjamin Vidovič je povedal, da so zelo ponosni, da se lahko predstavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM). Tudi sicer gre za skupino, ki se strogo drži etnografskih pravil, zato je ne morejo videti povsod, kjer bi to želeli. Že nekaj let ne sodelujejo na etnografski povorki ptujskega Kurentovanja, že deset let pa tudi ne na osrednji nedeljski pustni povorki na Ptuju. Bolj kot na Ptuju oz. v okolici so poznani drugod po Sloveniji, v Cerknici se v pustnem času predstavljajo 17 let. Sedež imajo v stari zasebni cimprači, Mlakarjevi hiši, kjer hranijo korantije in drugo pustno opremo, veliko opreme pa na svojem domu hrani predsednik – tudi zaradi lažjega vzdrževanja. Kljub korona času so na pustno soboto simbolično zaorali brazdo za dobro letino, sicer pa že po tradiciji hodijo od hiše do hiše med soboto in pustnim torkom, na dvorišču pred vsako hišo simbolično zaorjejo brazdo in 'za debelo repo' posejejo seme, domačini pa jih pogostijo in obdarijo. Skupino največkrat sestavljajo pokač, pobirač ali baba, en ali dva para konjičev ali kujekov, plužar in nekaj korantov.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
