ČG

Petro je za študij sinologije navdihnila Andersonova pravljica Kitajski slavček. S Kitajsko je tako ali drugače povezana že več desetletij. S svojim izjemnim poznavanjem te velike dežele z močno tradicijo, ki je v mnogočem še danes neznanka za večino, pomaga našim podjetjem in posameznikom utirati pot na kitajski trg.

„Ob misli na Kitajsko se nam razvrstijo podobe, kot so fini porcelan, pisava, obredno pitje čaja, mogočni Kitajski zid, svilna pot, zibelka civilizacije in seveda tudi kitajski zmaj, ki v nasprotju z zahodnim zmajem predstavlja dobrohotno bitje, ki nadzoruje vreme in prinaša dež. Zanimanje za Kitajsko se je po Evropi razširilo že v prvi polovici 18. stoletja. V vsakdanjem življenju je bilo največ zanimanja za njihove uporabne in dekorativne predmete, ki so dosegali visoke cene, zato so jih evropski mojstri začeli posnemati. V prvem nadstropju ptujskega gradu so v zbirki Fevdalne stanovanjske kulture na ogled t. i. chinoiserie (evropski predmeti s kitajskimi in japonskimi motivi). V zbirki Turkerij pa sta tudi Kitajka in Kitajec, ki veljata za najbolj kakovostni vurberški sliki iz serije predstavnikov ljudstev iz oddaljenih dežel. Ti predmeti so bili navdih za predavanje Petre Cerjak Travnikar,“ je povedala Renata Čeh iz muzeja, ki je tudi predstavila predavateljico Petro.

Ta se je v predavanju osredotočila na večplastnost starodavne kitajske kulture, pri tem pa izpostavila tudi nekatere Slovence in Slovenke, ki so v svojem času potovali in spoznavali Kitajsko.

Petra Cerjak Travnikar je poudarila, da si danes Kitajska prizadeva dobiti nazaj status originalnega izvajalca. Ni samo svetovna tovarna; bolj kot jo spoznavamo, več možnosti ponuja za sodelovanje in izmenjavo. Res pa tudi ni, da bi nas Kitajska zasula s svojimi poceni izdelki, to so naredili evropski in ameriški trgovci.