Ptuj ostaja evropska in svetovna prestolnica poezije
Že po sklepnem večeru 21. festivala Dnevi poezije in vina, 26. avgusta zvečer, je bilo mogoče oznaniti, da je tudi letošnji festival uspel. Navdušeni so bili pesniki, obiskovalci in snovalci izjemno bogatega festivalskega dogajanja z 62 dogodki, med njimi dvema novostma: Odprtim pismom Evropi izpod peresa enega najvidnejših glasov sodobne literature, pesnika, esejista, romanopisca in erudita, Flamca Stefana Hertmansa, in prvo pesniško promenado.
Po besedah Aleša Štegra, vodja festivala, jim je to uspelo, saj so se odzvali lokalni prebivalci, gostje festivala in številni obiskovalci mesta oz. festivala: »Ideja je ta, da s poezijo, glasbo, plesom, z našimi običaji in idejami vstopimo v prostor in zasedemo Ptuj, še bolj osmislimo to pesniško mesto ..., saj brez poezije ni življenja.“
Letošnji festival je v ospredje postavil madžarske pesnike in sodobno madžarsko poezijo. „Madžari se nam zdijo znani, neznani sosedje. V bistvu so nam zelo blizu, ampak o njihovi poeziji ne vemo zelo veliko. S pomočjo Ballassijevega inštituta smo pripeljali štiri madžarske avtorje, vse zveneča, znana imena v domačih krogih, v Sloveniji še ne tako. Zelo veseli smo, da smo jih lahko predstavili na našem odru. Prevode, ki so nastali ob sodelovanju štirih slovenskih in štirih madžarskih pesnikov, smo že slišali na velikem pesniškem odru, izšli pa bodo tudi v knjižni obliki v letu 2018, v obliki knjižne antologije,“ je na zaključku festivala povedala producentka Anja Kovač.
Festival so spremljali številni dogodki, vsi so bili dobro obiskani. Pospremile pa so ga tudi knjižne izdaje. Tako je luč sveta zagledala velika knjiga Transverzala na 920 straneh, v kateri so zbrane zbirke slovenskega pesnika Andreja Brvarja, tudi častnega gosta letošnjega festivala, čigar knjige so razstavili v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Sodeloval je na velikem pesniškem branju, prav tako se je srečal s ptujskimi pesniki. Častni gost 21. festivala Dnevi poezije in vina pa je bil tudi čilski pesnik Raul Zurita.
„Slovenci smo preveč pesniški in premalo konkreten narod ...!“
Preberite več v Štajerskem Tedniku
