Ptuj: O odnosu do Zavoda za varstvo kulturne dediščine
V mestih, kot je Ptuj, ima Zavod za varstvo kulturne dediščine izjemno velik pomen. Marsikatera investicija je odvisna prav od njihovih pogojev. Za nekatere so pomembni hranitelji kulturne dediščine, za druge zaviralci razvoja. Kako svoje delo dojemajo sami in kako odgovarjajo na očitke, da na Ptuju veljajo dvojna merila, odvisna tudi od poznanstev?
Očitek, da Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) OE Maribor zavira razvoj mesta, je v zadnjem času pogosto slišan. Čeprav se je skozi desetletja odnos do ohranjanja kulturne dediščine precej spremenil in so se ljudje začeli zavedati njenega pomena, največji problem predstavlja dejstvo, da sistemsko financirane zaščitenih objektov ni urejeno
ZVKDS: »Če bi imeli denar, bi bilo vse drugače ...«
Na vprašanje, ali je tudi v drugih mestih odnos do njihovega dela tako negativen kot na Ptuju in zakaj, Srečko Štajnbaher, vodja ZVKDS OE Maribor odgovarja: „Kadar zagovarjamo stare vrednote, pogosto naletimo na odpor lokalne skupnosti. V večjih primerih se skušamo iskanja rešitev lotiti na način, da ustanovimo strokovno komisijo, tudi z mednarodno udeležbo, da razbijemo stereotip, kako vse zaviramo. Zavedamo se, da se čas spreminja, da nekaterih spomenikov ne bomo mogli ohraniti, je pa na nas, da izluščimo tisto, kar želimo prezentirati. Če bi razpolagali z denarjem, bi pogoje in soglasja ljudje razumeli povsem drugače. Sedaj pa pridemo in zahtevamo nekaj le na osnovi predpisov, ki so jih sprejele lokalne skupnosti ali država. Praviloma gre za velike investicije, za objekte, v katere se dalj časa ni vlagalo. Tehtati je treba, kaj je smiselno. Če je interes, povsod najdemo rešitve. Kjer je denar že zagotovljen, pa načeloma sploh ni težav.“
Pomembni sta tako kulturna dediščina kot kakovost življenja
Pomanjkljivosti mesta: stopnice na grad, garažna hiša ...
Preberite več v Štajerskem Tedniku
