Ptuj: Mesto bogatejše za „glasbeni“ hrastovi skulpturi
Letošnjemu povabilu glasbenega festivala Arsana se je odzval tudi ptujski akademski slikar Tomaž Plavec s kiparskim projektom. Porajalo pa se je veliko vprašanje, kaj naj kipar na glasbenem festivalu sploh počne; v prvi vrsti seveda glasbo ali pa nekaj v povezavi z glasbo. Iz tega izhaja tudi koncept, ki ga je pripravil za teden dni ustvarjanja na dvorišču Fürstove hiše, pred svojim ateljejem, tako da je imel pri svojem delu vsak dan občinstvo, ki je z velikim zanimanjem spremljalo nastajanje dveh novih ptujskih kiparskih stvaritev, dveh večjih hrastovih skulptur, visokih blizu 2,20 metra in težkih čez 200 kg.
Vsa zgodba je zelo zanimiva, pove umetnik. Z električnim orodjem za obdelavo lesa, dleti in z različnimi žagami je v bistvu proizvajal zvoke, lahko rečemo glasbo, in jo sproti vrezoval v les. Skulpturi imata namreč obliko notnega črtovja, tako da je v bistvu pisal dve skladbi hkrati z dvakrat po petimi plohi, dvojnim notnim črtovjem, hkrati pa se je zapisala desetka kot znamenje za 10., jubilejni Arsanin festival. „Gre za glasbo oz. notni zapis v leseno notno črtovje, ki je skulptura na simbolni, abstraktni ravni. Ne moremo pa pričakovati, da bi sedaj iz tega neki glasbenik bral ali skladal. V bistvu sem iz zvoka glasbe, orodja in drugega električnega orodja 'proizvajal' glasbo, jo hkrati zapisoval. Pri tem je nastala skulptura, ki je kot objekt sama tudi glasbeni instrument. Če s struno potegnemo po njej, daje neke zvoke, mišljena je lahko tudi kot tolkalo. Ponavljam, vse je na simbolni, kiparski ravni. Glasbenica Sara Korošec je te zvoke tudi posnela, jih zmiksala v krajšo štiriminutno skladbo, ki smo jo na otvoritvi razstave predvajali. Nastal je dober moderen glasbeni izdelek. Predvsem pa sem ponosen, da mi je uspelo združiti neki glasbeno-kiparski krog, od zvoka, glasbe do hkratnega zapisovanja skladbe, notnega črtovja in navsezadnje skulpture kot instrumenta,“ je svoje kiparsko-glasbeno ustvarjanje na 10. glasbenem festivalu Arsana predstavil Tomaž Plavec.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
