Arhiv Štajerskega Tednika

V 60. letih 19. stoletja se je na Slovenskem razmahnilo čitalniško gibanje. Zgodovina ormoške knjižnice sega v leto 1968, ko je bila v prostorih ormoške hranilnice ustanovljena narodna čitalnica. Zgodovinske okoliščine, ki so pripeljale do ustanovitve čitalnic in taborskih zborovanj, je na zanimivem predavanju v ormoški knjižnici predstavil filozof dr. Miran Puconja, poznavalec taborskega gibanja, ki se že vrsto let ukvarja z identiteto panonskega človeka, z raziskovanjem in vrednotenjem slovenske književnosti ter s književnostjo ostalih slovanskih narodov. Govoril je o gospodarskih, družbenih in političnih razmerah takratnega časa, predvsem pa o položaju prleškega človeka ter vlogi čitalniškega in taborskega gibanja za usodo Slovencev. »Čitalnica je v Ormožu lahko nastala, saj je bila okolica močno slovensko usmerjena. Pri tem bi opozoril predvsem na Središče ob Dravi. Središčani so bili narodno zavedni kot malo kje v Sloveniji. Vendar pa Ormož ni imel takih pogojev kot na primer Ljutomer, kjer je prišlo do narodnega slovenskega osveščanja na lažji način. V samem kraju oz. trgu ni bilo tako ognjevitih duhovnikov, kot je to veljajo za ljutomerskega župnika dr. Antona Klemenčiča. Dolgo časa ni bilo nekega liderja, ko pa so videli zgled v Ljutomeru in je ljutomerska čitalnica organizirala manifestacijo v Ormožu, se je zavest dvigala in tako je nastala narodna čitalnica,« je nastanek ormoške čitalnice pojasnil Puconja.

Preberite več v Štajerskem Tedniku