Največ ljudi bere na hladnem Švedskem, najmanj v sončni Grčiji
Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic smo se pozanimali, kakšni bralci smo Slovenci, koliko knjig letno izide v naši državi, koliko pisateljev premoremo in katere knjige so tako zanimive, da so bralci nanje pripravljeni čakati tudi več mesecev.
Katalonci vse od 17. stoletja na praznik svetega Jurija, 23. aprila, praznujejo dan vrtnic; na ta dan fantje dekletom podarjajo vrtnice, one pa njim knjige. Unesco je zato leta 1995 ta datum (obenem datum rojstva ali smrti številnih cenjenih literarnih ustvarjalcev) razglasil za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Po vsem svetu takrat pripravijo številne dogodke, da bi izboljšali bralno kulturo, Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki praznuje kar cel teden.
Po podatkih Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) smo imeli v Sloveniji leta 2016 271 izposojevališč splošnih knjižnic in 13 bibliobusov, splošne knjižnice so imele skoraj 470.000 članov. Število včlanjenih v splošne knjižnice se od leta 2006 sicer zmanjšuje, se pa, zanimivo, povečuje število obiskov knjižnice na posameznega člana. Na Statističnem uradu RS (SURS) so povedali: »V letu 1991 je vsak član obiskal knjižnico povprečno 13-krat, v 2016 pa 22-krat (to je pet obiskov knjižnice na prebivalca).«
Leta 2013 so z raziskavo Evrobarometer o dostopu do kulture in udeležbi v kulturi ugotovili, da je v zadnjem letu pred anketiranjem vsaj eno knjigo prebralo 67 % prebivalcev Slovenije. S tem se uvrščamo v evropsko zlato sredino (povprečje za celotno EU je 68 %). Najvišji delež rednih bralcev imajo sicer na Švedskem, Nizozemskem in Danskem, najnižji pa v Grčiji in Romuniji. Med razlogi za opustitev branja so Slovenci navedli predvsem pomanjkanje časa.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
