ČG

Monografija Mali grad ima okrog 300 strani, izšla je v nakladi 500 izvodov. „Pripravili smo jo iz potrebe in vedoželjnosti po podrobnejšem poznavanju vloge in zgodovinskega razvoja tega stavbnega kompleksa. Predvsem pa iz globoke hvaležnosti do vseh, ki so bili drzni snovalci ideje o prenovi malega gradu za potrebe knjižnice in so kljub prenekaterim situacijam našli moč in rešitve za uspešno realizacijo tega projekta,“ je povedala direktorica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Milena Doberšek.

Sama prenova malega gradu, ki je potekala kot del Ptujske trojke, je trajala več kot desetletje. Predstavlja izjemen dosežek v zgodovini slovenskega konservatorstva, kakršnemu bi morali slediti ob vseh sorodnih predlogih za obnovo stavbnega fundusa v mestu, še posebej poudarjajo avtorji prispevkov v monografiji.

Mali grad oz. Pekovski ali Gornji dvor, ki so ga že pred sredino 13. stoletja zgradili Gospodje Ptujski pred 800 leti, ni samo eden najpomembnejših objektov historičnega mestnega jedra, pomemben je tudi zaradi svojega stavbnozgodovinskega razvoja in ohranjenih spomeniških elementov ter dominantne podobe v urbanistični strukturi mestnega jedra.

Čg

Ptujska knjižnica med najbolj navdihujočimi zgradbami Evrope

Prenovljeni mali grad so slovesno predali namenu 5. oktobra leta 2000. Ptujska knjižnica je po dobrih petdesetih letih delovanja s selitvijo doživela razcvet. Končno so bili vsi oddelki združeni pod eno streho. Knjižnično dejavnost izvaja kot javno službo na območju 16 občin in sledi trendom sodobnega razvoja.

Uporabnikom je na razpolago zbirka z okrog 350.000 enotami gradiva. Prepoznavna je tudi v mednarodnem okolju, leta 2008 je bila uvrščena med arhitekturno najbolj navdihujoče knjižnične zgradbe v Evropi.

Za ptujsko županjo Nuško Gajšek je ptujska knjižnica najlepša v Evropi. „Tega pa ne bilo brez prvih vizionarjev, ki so videli potencial v tem prostoru, ki so si upali in predvsem vztrajali, da so dosegli to, kar lahko danes občudujemo. Velik poklon Lidiji Majnik. Želim si, da bi takšnih vizionarjev to mesto premoglo še več, da bi se na zgledu te obnove učili tudi mi,“ je poudarila.

Več v Štajerskem tedniku