Arhiv Štajerskega Tednika

Še zlasti bo seveda živahno v vinogradniških naseljih, kjer je po dveh letih prepovedi druženja in molka končno med griči pričakovati odmeve ubranega petja, zdravljic in smeha ob šaljivih krstih mošta v vino.

V naše kraje je tradicija praznovanja godu svetega Martina prišla iz nemških dežel. Tam je bila navada, da so se vaščani zbrali v vinski kleti, pokusili mlado vino in izmenjali mnenja o letini. Seveda pa ni ostalo le pri pijači, na mizi je moralo biti tudi meso. Ob tej priložnosti so se zahvalili za pridelek in prosili za uspeh še v prihodnjem letu. Danes dan svetega Martina pri nas zaznamuje ljudski rek ‘Svet Martin naredi iz mošta vin’. Do tega dne se mošt namreč obravnava kot nečisto in grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino.

Včasih so na martinovo pastirjem po hišah darovali hlebčke, vedeževali in prerokovali so iz gosje prsne kosti ter napovedovali prihodnjo letino in vreme: »Če se Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi.« V Halozah so na mizi puščali ostanke vseh jedi, da bi bilo tudi prihodnje leto obilno. Kot narekuje tradicija, je vino treba blagosloviti, zato se številni vinogradniki še danes našemijo v škofe in opravljajo malce hudomušne obrede za blagoslov vinogradov in vina.