Majšperk: Stanovalci na strehe ne smejo postaviti niti fotovoltaike ...
Kulturna dediščina je zapuščina prednikov nam zanamcem, zato smo jo dolžni spoštovani, urejati, vzdrževati. Toda predpisi s področja varstva kulturne dediščine so pogosto preveč rigorozni in omejujejo razvoj kraja, okolice. Podobno čutijo v Majšperku, saj je po odločitvi kulturnovarstvenikov zaščiteno tudi jedro Majšperka. Domačini so nad takšnim sklepom presenečeni.
Občina Majšperk je lani v sodelovanju z mariborsko enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pripravila odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Majšperk (sedaj namreč velja odlok še iz leta 1989). V majšperški odlok je zajetih 56 enot kulturne dediščine, od tega jih je 28 označenih kot kulturni spomenik.
Kaj to pomeni? Da je objektom, krajem, arheološkim najdiščem … s to oznako priznana dodatna vrednost, je pojasnil vodja območne enote Srečko Štajnbaher. »Ob tem imajo lastniki možnost sofinanciranja pri obnovi, res pa je, da situacija ni rožnata.« Priznal je, da kulturnovarstveniki zahtevajo, da se ti spomeniki obnavljajo v skladu s strokovnimi zahtevami, na drugi strani pa lastnikom finančne pomoči ne zagotavljajo. Ob tem pa ne gre spregledati moči, ki jo imajo zaščitniki kulturne dediščine. »Da se neko območje ali stavba razglasi za kulturni spomenik, soglasje lastnikov ni potrebno, opravljena je bila namreč javna razgrnitev. Na drugi strani pa je treba imeti močne argumente, da se neki spomenik izloči iz odloka,« je ob predstavitvi odloka povedal Štajnbaher.
Kulturni spomenik je dodatno breme in ne dodana vrednost
Preberite več v Štajerskem Tedniku
