Arhiv Štajerskega Tednika

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Rudolfa in Marijo še posebej veseli, da je zgodba pravljičnega gozda skupna družinska zgodba, ki navdušuje tudi sina Tomaža. Ta vsako prosto minuto preživi v njem in se trudi zanj, vodi skupine, ustvarjalne delavnice, skrbi za njegovo urejeno podobo z napisi in drugim.

Nekdanje smetišče postalo Pravljični gozd Rdeča kapica

Že ko so še živeli v Nemčiji, so Mohorkovi razmišljali o tem, da bi tudi v domačem okolju uredili pravljični gozd, nekaj podobnega, kot je bil eden izmed tovrstnih gozdov, star okoli sto let, po katerem so se nekaj malega zgledovali. Želeli so spremeniti podobo ene izmed grab, ki so bile v tistem času pri nas bolj ali manj zaraščene. Narava je bila ob glasbi tista, ki jih je vezala na domače kraje, in sin, ki so ga s svojo vsebino zelo navduševali tovrstni prostori, ki jih je skupaj s starši obiskoval na tujem. Pravljičnega gozda pa takrat v Sloveniji še tudi ni bilo. Začeli so iskati grabo, ki bi bila najprimernejša zanj. Na koncu se odločili za grabo, ki je bila že delno v družinski lasti, in dokupili še parcele okrog, ki so bile vse prej kot urejene, bolj smetišče, ter površino s 30 arov povečali na dva hektara. Imenovali so jo Orglska graba, ker je vse pelo okrog, ko je bila ujma, Bačkovci. Nazadnje pa je dobila ime Mohorkova grapa, ker Bačkovci ni bilo najprimernejše ime za novonastajajočo vsebino. To je bil svojevrsten podvig, ki je zahteval izjemen trud, požrtvovalnost in navdih, da je nekdanje smetišče postalo tudi v resnici pravljica.

Preberite več v Štajerskem Tedniku