Ko smo že mislili, da bo 62. kurentovanje »izgubljeno«, se je izkazalo ravno nasprotno. O letošnjih dogodkih lahko govorimo le v superlativih. Brez kakšne zahtevne organizacije, spontano je bilo mesto vse od 19. februarja naprej vsakodnevno polno. Takšne gneče kot zadnje dni Ptujčani dolgo nismo videli.

»V času fašenka so v naši vasi dejansko doma samo tisti, ki več ne morejo iti. Vsi drugi smo – maskirani v skupinsko masko – na povorkah,« povedo v vasici Sodinci pri Ormožu, od koder prihaja tudi aktualni 18. princ ptujskega karnevala Vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall. Kljub temu da uradnih povork te dni ni, je tam čutiti pravo fašensko vzdušje, v katerega so navadno vključeni skorajda vsi vaščani.

Oba ptujska parka, tako mestni kot tisti v Ljudskem vrtu, sta že dolgo časa tarči vandalov. Znašajo se nad razsvetljavo, koši in igrali. Pred kratkim so poškodovali igralo v Ljudskem vrtu, kjer so dobesedno odtrgali sedišče klopi za invalide. Na občini pravijo, da bodo redarji in policisti nadzor v prihodnjih dneh še poostrili, tudi v večernih urah.

Člani Etnografskega društva (ED) Cigani Dornava, ki ga vodi Anica Slodnjak, so se v fašenskem času zbrali na rednem letnem občnem zboru. Ker so bila srečanja v minulih dveh letih zelo okrnjena, so se razveselili ponovnega snidenja. Dogodek večera je bilo imenovanje dveh častnih članov društva: Vlada Markoviča in Janka Goloba, oba sta muzikanta v Cigo bendu.

Čeprav so tradicionalne pustne povorke zaradi epidemije odpovedane že drugo leto zapored, pa pust ni. Marsikje se bodo tako navkljub odpovedanim povorkam v lastni režiji sprehodile maske, kot je slišati, tudi v Ormožu.

»To, kar se sedaj dogaja, je višek vsega. Ne pomnim, kdaj so bili ljudje tako brezobrazni, da bi v zabojnik na pokopališče vozili vse mogoče odpadke, od celih vreč mešanih komunalnih odpadkov do gradbenega materiala in salonitnih plošč, celo svinjskih kož,« je zgrožen predsednik KS Miklavž pri Ormožu Boštjan Kosajnč.

Četudi je Obarjada, največji dobrodelni slovenski Lions dogodek na prostem, že drugo letos zapored potekala pod posebnimi pogoji, je bila uspešna. Spisalo se je še eno uspešno poglavje ptujskega Lions kluba, ki na Ptujskem že 22 let pomaga pri reševanju najrazličnejših stisk ljudi. 17. Obarjada pa je bila še prav posebna, zbrala je rekordno število ekip, skupaj 26, ki so donirale, rekordna pa je bila tudi vsota denarja, ki so jo zbrali. Že pred delitvijo dobrodelnih obrokov obare, ki so jo skuhali v restavraciji Pan v Kidričevem, je predsednik Lions kluba Ptuj Igor Kolar oznanil, da so skupaj letos zbrali kar 18.800 evrov.

Na območju občine Juršinci poteka intenzivna kriminalistična preiskava. Občan je namreč našel 39-letnega moškega, ki je umrl nasilne smrti.

Moč humanosti, dobrodelnosti, srčnosti se je v kovidnih časih še okrepila. To dokazuje tudi odziv na že 17. tradicionalno Obarjado, največji Lions dogodek na prostem. Čeprav bo že drugo leto zapored potekala drugače, ob upoštevanju epidemioloških razmer, se je odzvalo kar 26 ekip, ki so donirale sredstva za pomoč ljudem v stiski, kot tudi nekateri drugi donatorji oz. sponzorji.

Za delovanje ptujskega zavetišča za brezdomce – Kamre je bilo od ustanovitve v letu 2018 do danes namenjenih nekaj manj kot 400.000 evrov, od tega je slabo polovico sredstev prispevalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Občine Spodnjega Podravja (največ MO Ptuj) so v teh letih sofinancirale program v višini 154.000 evrov, preostanek je z naslova drugih virov financiranja. Ker večina občin Spodnjega Podravja programa ni finančno podprla, se je zavetišče v lanskem letu preoblikovalo v namestitveni center, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti veliko cenejša oblika delovanja, predvsem zaradi manjšega števila zaposlenih. Je pa po drugi strani res, da je program glede na prejšnja leta okrnjen, zato država zanj namenja manj sredstev.

Medtem ko smo v predpustnem času vsakič ob obisku prodajalne Štamberger v Središču ob Dravi, ki je daleč naokoli poznana po obsežnem pustnem programu (tudi iz lastne proizvodnje), naleteli na številne stranke, ki so vneto iskale in usklajevale čim bolj dovršeno pustno podobo, je bila tokratna slika povsem drugačna.

Tudi v Dornavi, osrčju Lükarije, so po svečnici vstopili v fašenski čas. Dornava je ena od vasi na Ptujskem polju, kjer z dušo in srcem ohranjajo pustno izročilo.

Na gradbišču ob železniški progi v Pragerskem so včeraj dopoldan odkrili predmet, za katerega so domnevali, da bi lahko bila neeksplodirana bomba.

Krajevna skupnost Pragersko Gaj je na svojem Facebook profilu sporočila, da so med izvajanjem del na železniški progi v Pragerskem našli bombo.

V preteklem letu so ptujske Župnijske karitas, sv. Ožbalt, sv. Peter in Pavel ter sv. Jurij, skupaj pomagale okoli sto družinam oz. kar 300 ljudem. Pomagale so jim s hrano, oblačili, plačilom položnic za različne namene ter drugimi oblikami pomoči, higienskimi pripomočki, šolskimi potrebščinami. Po dogovoru med Karitas, Rdečim križem in socialno službo lahko prejemnik, torej upravičenec do te pomoči, le-to dobi le na enem mestu.

Državna enota za neeksplodirana ubojna sredstva (NUS) na upravi za zaščito in reševanje je lani opravila 654 intervencij, kar je skoraj dve na dan oziroma skoraj 30 odstotkov več kot leta 2020. Povečanje števila najdb predstavnik NUS Igor Boh pripisuje tudi epidemiji, saj so imeli ljudje več časa za opravila na vrtovih ali v gozdovih.

S tradicionalnim kurentovim skokom, ki ga izvedejo na svečnico, 2. februarja, se je začel pust. Letos je sicer potekal nekoliko drugače kot prejšnja leta, saj tako množičnega zbiranja na domačiji drugega princa karnevala Matevža Križaja - Zokija zaradi epidemioloških ukrepov ni bilo. Pa vendar so kurenti dokazali, da so ne glede na vse pripravljeni odgnati zimo, z njo pa tudi vse viruse.

V vseh devetih slovenjegoriških občinah, v katerih je pokopališki koncesionar podjetje Almaja, so se dogovorili za enotno ceno obvezne 24-urne dežurne službe.

V nedeljo, 16. januarja, je praznoval svoj visoki jubilej p. Tarzicij Kolenko. Ob prazniku so mu pripravili presenečenje njegovi ožji sodelavci v župniji, sorodniki in duhovniki.

V obdobju, ko so se ustanavljale manjše podeželske občine, so se rodile tudi nove gasilske zveze. Večina občin Spodnjega Podravja je ustanovila svojo gasilsko zvezo, tiste s samo enim društvom so se pridružile sosednjim, gasilski sektorji (občine) Ptuj, Hajdina in Markovci pa so se združili v Območno gasilsko zvezo Ptuj (OGZ). Priključili sta se ji še gasilski društvi iz Zavrča in Cirkulan, tako da pod njenim okriljem deluje 24 gasilskih društev.