Tradicionalna povorka je na osrednje ormoške ulice privabila množice gledalcev, k dobremu vzdušju pa je poleg nastopajočih skupin v kostumih nedvomno pripomoglo tudi toplo in sončno vreme.

Tudi Dornavčani živijo za fašenk. Njihov prepoznavni lik cigana je star več kot 60 let. Prvič so se cigani z dvema vozovoma in konjsko vprego predstavili na ptujskem Kurentovanju leta 1961. Od takrat do danes se med cigani pišejo številne nepozabne zgodbe in doživetja.

Ureditev skate parka v Ljudskem vrtu je bila predlagana v sklopu projektov participativnega proračuna, kar pomeni, da so si zanjo prizadevali občani. Občina se je odločila projekt nadgraditi, za kar so s pomočjo državnih sredstev zagotovili skoraj 120 tisočakov.

Povorko v Majšperku je zaznamovala spremenjena in močno skrajšana trasa, ki je maškare vodila le okoli šole. Bolj in manj zadovoljni, sicer manj številčni obiskovalci v primerjavi s prejšnjimi leti, pa so imeli kaj videti.

Umetnost preživetja na ulicah je pozimi odvisna od iznajdljivosti brezdomcev, možnosti, ki jih v posameznem mestu imajo, pa tudi njihovega dojemanja sveta. V zavetišču Kamra ugotavljajo, da so nekateri tako navajeni živeti na ulicah, da jih težko prepričajo, da vsaj začasno sprejmejo pomoč in se nastanijo v začasnem toplem in varnem domu. Dva brezdomca na Ptuju sta sprejela to obliko pomoči in sta začasno v Kamri. Skupaj je tam trenutno šest stanovalcev.

Srce markovskega Fašenka ostaja v Zabovcih. Tako so minulo soboto odločile številne maškare, ki niso upoštevale županove spremembe smeri povorke. V ljudeh je tako močno zakoreninjena 30-letna tradicija Fašenka, da je zanje sprejemljiv začetek povorke izključno v Zabovcih. Tam so letos začele svoj obhod skoraj vse etnografske skupine, tudi od drugod.

Vremenska napoved za nedeljo ni bila najobetavnejša, zaradi česar so organizatorji spremenili in skrajšali traso karnevalske povorke. Pa vendar je kurentom opravljanje njihovega poslanstva – odganjanje zime oz. letos bolj dežja – vsaj za čas izvedbe povorke odlično uspelo. Zmaga je letos šla v roke skupine mladih iz Bukovcev.

Marija in Martin Milošič iz Spuhlje 38 sta se prvič poročila 19. januarja 1964 na Ptuju.Letos sta s svojci in prijatelji proslavila redek jubilej – diamantno poroko.

Šolarji Osnovne šole Cirkulane-Zavrč imajo že vrsto leto delovno pustno soboto, saj prav vsi sodelujejo na povorki v Cirkulanah. Prosti dan pa imajo nato na pustni torek, ki ga lahko izkoristijo za obiske sorodnikov in prijateljev.

Že teden dni odmeva obsežna preiskava, v kateri so organi pregona stopili na prste trgovcem s prepovedanimi drogami. Kot so v sredo razkrili policisti, so korenine nezakonitega trgovanja tudi na Ptuju oziroma v njegovi okolici.

V ormoških občinskih prostorih je potekal slovesni podpis pogodbe o opravljanju javne gasilske službe za leto 2024.

Fašenk, največji praznik Markovčanov, so letos zasenčile razprtije in nesoglasja. Veliko ljudi je zaradi tega razočaranih, nezadovoljnih, saj si želijo samo to, da bi se lahko sproščeno veselili in zabavali, hkrati pa ohranjali tradicijo svojih prednikov. Tokrat pa so v ospredju peticije, protesti in dokazovanje moči. Jedro spora je sobotna fašenska povorka, ki bo potekala po isti trasi kot vsako leto, vendar v obratni smeri.

Devetnajsta Obarjada je bila rekordna po številu obiskovalcev in višini zbranih sredstev. Obiskovalcev je bilo osem tisoč, zbranih pa rekordnih 36.895 evrov, s katerimi bodo v Lions klubu Ptuj lahko pomagali tistim, ki najbolj potrebujejo pomoč, družinam in posameznikom.

V Svetem Andražu tudi letos pripravljajo pestro pustno dogajanje.

Tudi v občini Dornava se že veselijo prihajajočih dni, ko bodo vasi v znamenju fašenskega veselja. Osrednji fašenski dogodek bo pustna povorka, ki tradicionalno poteka na fašenski ponedeljek.

Čeprav sem Markovčanka in imamo pri nas doma fašenk radi, se o sagi, ki se dogaja v Markovcih, nisem imela namena oglasiti. Naj se reši, kot se bo, fašenka nam ne morejo vzeti, nekje se bo že nekaj dogajalo in tja bomo šli. A mi dogajanje ni dalo miru.

V noči iz četrtka na petek se je v nakupovalnem središču Qcenter na Ptuju zgodil vlom. Roparji sicer niso imeli veliko časa, saj so se prižgali alarmi. V štirih minutah so uspeli pobrati le nekaj artiklov v trgovini Slowatch.  

Kar 266.000 evrov je znesek, ki so ga v sklopu Obarjade v zadnjih 19 letih namenili posameznikom in družinam s socialnega roba. Vsako leto sodeluje 22 ekip, letos jih bo še nekaj več. Zraven humanitarne note ima ta dogodek tudi pomembno družabno vrednost. Doslej so razdelili okrog 5.000 brezplačnih obrokov. Letos pričakujejo rekordne številke na vseh področjih, tako v smislu donacij kot udeležencev in obiska.

Število gasilskih intervencij se je v lanskem letu v primerjavi z letom prej več kot podvojilo. Razlog tiči v obsegu neurij, ki so prizadela občino Majšperk. Gasilci so se lani odzvali na 53 klicev na pomoč zaradi naravnih nesreč, 17-krat pa so odhiteli na gašenje požara.

Zaradi spremembe oz. bolj točno krajše trase povorke je precej negodovanja zaznati tudi v Majšperku. »Žal, to ni povorka«, »zgrešeno po dolgem in počez«, »se nam splača delati pustno masko samo za ta krog okoli šole?« … so nekateri odzivi na novo traso pustne povorke. Občina je namreč po več kot dveh desetletjih skrajšala traso povorke s slabih dveh kilometrov na vsega 500 metrov.