Začenja se sezona dimniških požarov - letno jih zabeležijo tudi 600
Dimniški požari so v Sloveniji razmeroma pogosti, zlasti v ogrevalni sezoni, ki se je že začela. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje se je v zadnjih desetih letih zgodilo od 350 do 600 dimniških požarov na leto. Največ jih beležimo v decembru in januarju, ko je kurjenje običajno najbolj intenzivno.
Dimniški požari se sicer pojavljajo po vsej državi, a na nekaterih območjih pogosteje zaradi večjega števila starejših stavb, kjer se še vedno ogrevajo na trda goriva, kot so drva, peleti in le redko premog.
Največ na Gorenjskem in Štajerskem
Po navedbah energetskega svetovalca mreže Ensvet Ludvika Hriberška so dimniški požari pogostejši na podeželskih območjih, kjer za ogrevanje pogosto uporabljajo drva ali pelete. Starejši dimniki, ki niso pravilno vzdrževani ali so slabo izolirani, predstavljajo večje tveganje. Kot pravi, je na Gorenjskem zaradi hladnejših zimskih temperatur in večjega števila gospodinjstev, ki uporabljajo trda goriva, možnost dimniških požarov večja kot drugod po državi. »Sam prihajam iz vzhodnega dela Slovenije; na Štajerskem imamo prav tako precejšnje število dimniških požarov, zlasti na območjih z več starejšimi hišami,« pojasnjuje Hriberšek.
Kako ga prepoznati
Začetno fazo dimniškega požara prepoznamo po intenzivnem izhajanju temnega oziroma temno rumenega dima iz dimnika, v intenzivni fazi gorenja oblog pa tudi po iskrah ali celo plamenu na ustju dimnika. Dimniški požar zato velikokrat najprej opazimo zunaj stavbe, največkrat ga v tej fazi prvi opazijo sosedje ali mimoidoči. Pri intenzivnem gorenju oblog se v dimniku lahko pojavi tudi rahlo bobnenje.
Dimniški požari so pogosto posledica nezadostnega čiščenja dimnikov, saj se v dimniku nabirajo saje in katran, ki lahko zagorijo. Starejši dimniki so bolj nagnjeni k razpokam in poškodbam, kar povečuje tveganje za požar.
Za zmanjšanje dimniških požarov morajo dimnikarji opravljati preglede kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih sistemov. »Če uporabnik ne izvede obveznih dimnikarskih storitev ali ne dovoli dostopa dimnikarju, lahko sledi denarna kazen. Prav tako lahko uporabnik dobi kazen, če ne upošteva navodil dimnikarja glede potrebnih popravil ali sanacij naprav,« še opozarja Hriberšek.
