ČG

Nekdo lahko s prihodki za nekaj evrov preseže cenzus in je ob pomoč. Drugi ne bo oddal vloge, ker ne želi, da se vodijo v uradnih evidencah. Tretji ima kos zemlje, od katerega se do smrti ne bo ločil, a mu to premoženje hkrati jemlje pravico do pomoči. Do ljudi, ki nimajo veliko oziroma za dostojno življenje bistveno premalo, je vsaj nekajkrat na leto prišla pomoč v obliki prehranskih paketov. Gre za tako imenovane pakete Evropske unije. Prostovoljci so pakete na Ptuju naložili v svoje avtomobile ali izposojene kombije (te so jim posojali gasilci in občine) ter hrano dostavili v krajevno središče ali pa ljudem neposredno na dom.

Ta zgodba je končana, saj je ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, Območnemu združenju Rdečega križa Ptuj tovrstno prakso prepovedalo. Nič več paketov brez vlog in presoje upravičenosti (na podlagi materialnega stanja), so Marjani Cafuta, sekretarki Območnega združenja Rdečega križa Ptuj, zažugali na ministrstvu. To pomeni, da bo pomoč v Halozah, Slovenskih goricah, na Ptujskem in Dravskem polju prejemalo bistveno manj uporabnikov.

Brez svojcev in sosedov, 14 dni brez kruha

Število uporabnikov na terenu se je že prepolovilo. »Prej smo jih imeli 1.800, zdaj jih ni niti 900. Letos bo izdanih paketov manj, saj jih prostovoljci na terenu ne smejo več deliti, ne da bi uporabniki zanje oddali vloge. Prostovoljci Rdečega križa so znali presoditi, komu in koliko pomoči nameniti. Ministrstvo je po nadzoru odredilo, da se to ne sme več izvajati. Primorani smo bili opustiti obstoječi sistem dela, s čimer se je število prejemnikov pomoči prepolovilo. Nekateri so bili užaljeni in prizadeti ter reagirali v smislu: rajši nimam, kot pa da moram Rdeči križ prositi za pomoč. Žal nam je tistih, ki bodo ostali spregledani, ker nimajo prevoza in sami ne morejo po paket na Ptuj. Pa tudi tistih, ki fizično ne zmorejo poti.

Prehranskega paketa EU ne smemo izdati, ne da bi zanj imeli vlogo, ki jo moramo tudi argumentirano odobriti. Če človek ne odda vloge, mu paketa ne smemo dati. S tem so osnovna in temeljna načela našega poslanstva povožena, to pa je, da pomoč pride do ljudi, ki jo potrebujejo. O tem se nihče ne sprašuje, še najmanj naše vodstvo v Ljubljani,« je poudarila Marjana Cafuta.

»Prihodnji način dela me zelo skrbi, ker vem, da je teren ostal nepokrit. So ljudje, ki nimajo svojcev in sosedov, da bi jih peljali do trgovine. Kruha nimajo po 14 dni. Tega v Ljubljani ne vedo. Naši prostovoljci so točno vedeli za življenjske situacije in prav tem ljudem, najbolj ranljivim, pomagali. Znali so se jim približati, na diskreten način izročiti pomoč ...«

Več v Štajerskem tedniku