V ribniku v Ljudskem vrtu poginile race
Štiri race mlakarice, ki so poginile v ribniku v Ljudskem vrtu na Ptuju, veljajo za masovni pogin, vendar vzroka pogina v Higiensko-veterinarski službi Maribor ne bodo iskali. Opravili bodo le vzorčenje za ptičjo gripo.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vodja Vasilij Kocjančič je povedal, da vzroka pogina pri prostoživečih živalih ne iščejo, ker v tem primeru ni plačnika. Lahko pa ga opravijo na izrecno zahtevo lastnika ribnika (upravljavca), ki je lahko občina ali ribiška družina, ali pa na zahtevo veterinarske inšpekcije. Te so v teh primerih tudi plačnice.
Poginule živali so iz ribnika izvlekli ptujski gasilci, prevzeli pa higieniki Higiensko-veterinarske službe Maribor. Marta Marek Berlič, ki je skupaj z možem Marjanom in njunimi psi vsak dan v Ljudskem vrtu, je že v petek naletela na poginule race. Trudila se je s klici na več naslovov, da bi čim prej odstranili poginule živali, a so bili ti prvi klici brez odziva, tako da so poginule živali odstranili šele čez tri dni, ko so posredovali še tudi drugi sprehajalci v Ljudskem vrtu.
Nerazumen posek trstičja ogroža celoten živelj
Ribnik v Ljudskem vrtu v tem času sicer kaže klavrno podobo, četudi bi ga morali vzdrževati na trajnostni način, je poudaril eden prvih snovalcev ureditve Ljudskega vrta, upokojeni arhitekt in urbanist Marjan Berlič.
V prvotni rešitvi so uredili tudi dotok sveže vode v ribnik, ki je odvisen od dežja, z vodometom pa povečali plemenitenje vode s kisikom iz zraka. Vodomet žal že nekaj mesecev ne dela. Vse to se pozna na statusu vode, ki je upadla za nekaj 10 cm. Trstičje, ki je nudilo varno zavetje ne samo racam, temveč tudi drugim živalim v ribniku, je dobesedno posekano.
»Če se je že zgodil posek, bi ga morali opraviti selektivno in sprotno, ostanek trstičja pa le skrajšati. Vedno bolj se pogovarjamo o trajnostnih, sonaravnih rešitvah, le-te so zapisane tudi za območje Ljudskega vrta in ribnika. Ko so trstičje porezali in je voda upadla, je to prizadelo ves živelj ribnika,« poudarja Marjan Berlič.
Nerazumen posek se je zgodil tudi na otoku. »Vemo, da gozdni rob vedno zaraste z grmovjem, zato da je spodnji del dreves zaščiten. Vrba, ki je bila zasajena pred dvema letoma, tako ostaja brez celovite zaščite,« še pravi Berlič.
Pomagajte oblikovati Štajerski tednik!
Izpolnite kratko anketo in pomagajte izboljšati lokalne zgodbe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
