ČG

Dva posnetka nasilja na ptujskih ulicah sta minuli konec tedna šokirala javnost.

Širovnik: »Institucijam več vzvodov za ukrepanje, preventiva je premalo!

Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika, ki jo obiskuje tudi nekaj nasilnežev iz posnetkov, poudarja, da ga v tem primeru medvrstniškega nasilja še posebej žalosti, da sta se dogodka zgodila decembra lani in februarja letos, pa je javnost zanju izvedela šele zdaj: »Skrb vzbujajoče je dejstvo, da se nobenemu, ki je vedel za posnetke, ni zdelo potrebno, da o tem spregovori. Večina otrok ta dejanja strogo obsoja, pa vendar jih bomo v teh dneh skozi razne delavnice za rast čustvenih in socialnih veščin tudi opozarjali na pomen odgovornosti posameznika, da ob zaznavi takih dogodkov spregovori z osebo, ki ji zaupa. V resnici gorijo vsi alarmi in bo nujno uvesti sistemske spremembe, ki bodo vsem institucijam dale več vzvodov za hitro in učinkovito ukrepanje in sankcioniranje. V tem trenutku nam je menda že vsem jasno, da je samo preventiva premalo!«

Širovnik priznava, da bi si vsi želeli, da se take učence začasno umakne in se jim nudi vsa potrebna pomoč, ob tem pa opozarja na preveliko zbirokratiziranost postopkov, zaradi česar trajajo predolgo in s tem posledično izvodenijo učinki ukrepanja: »Pot do namestitev v vzgojne zavode je izjemno dolga in birokratsko zahtevna, predvsem pa poteka po dolgi hierarhiji številnih institucij.«

Na vprašanja o tem, ali so že prej imeli z vpletenimi učenci težave, pravi, da imajo posamezniki, ki so vpleteni v take dogodke, praviloma na vseh področjih življenja in dela v šoli in izven nje težave z upoštevanjem dogovorov in pravil: »Vzrokov za to je toliko, kot je učencev, zato je treba vsak primer obravnavati skrbno in posebej.«

Namestitev v vzgojni dom med zadnjimi (možnimi) ukrepi

Velik del javnosti je prepričan, da je mladoletnim nasilnežem mesto v (pre)vzgojnih domovih. A kot pojasnjuje direktorica Valerija Ilešič Toš, so to dolgotrajni postopki, sankcije pa odvisne od več dejavnikov: »Ne gre z danes na jutri. O tem odloča sodišče na podlagi mnenj izvedencev, strokovnih delavcev CSD itn. Predlagatelj je lahko tudi CSD. Namestitev v vzgojni zavod pa nikoli ni prvi ukrep. Za podajo predloga se po navadi odločimo, če gre za povratnike. Pred tem načeloma predlagamo milejše sankcije in skušamo zadeve rešiti, šele nato se poda predlog za vzgojni zavod. Seveda je pomembna tudi vsebina dejanja. Ena izmed možnosti za mladoletnike je družbeno koristno delo.«

Več v aktualni izdaji Štajerskega tednika