Arhiv Štajerskega Tednika

Kerin pa pravi, da naj bi bilo samo v Ljubljani že okoli 700 brezdomcev. Pa na Ptuju? »Brezdomca imamo trenutno samo enega, pa še ta ni tipičen brezdomec. Takega načina življenja si namreč želi, čeprav ima več možnosti za namestitev.« Pravi še, da so od osamosvojitve Slovenije na Ptuju obravnavali okoli 25 podobnih primerov, s katerimi so se morali intenzivno ukvarjati, vse druge pa so rešili zelo hitro.

Dve desetletji dogovarjanj, rezultata še ni

Kerin pojasnjuje, da so se že kmalu po nastanku ptujske občine na kolegiju županov Spodnjega Podravja pričeli dogovarjati o ureditvi nastanitvenih možnosti za brezdomce: »V času vojne na območju Jugoslavije smo imeli v Gradisovih barakah za delavce na Bregu nastanjenih veliko beguncev. Nekateri so odšli, nekateri so se asimilirali, v izpraznjene prostore pa smo želeli namestiti brezdomce. Žal pa je Gradis te prostore potreboval za svoje potrebe. Okoli dvajset let kasneje še vedno nobena od novonastalih 16 občin nima bivalnih enot!« Bivalne enote sicer niso prava stanovanja, vendar pa morajo biti komunalno opremljene. CSD Ptuj in ptujska občina se o postavitvi bivalnih kontejnerjev, ki bi jih potrebovali tudi za deložacije, ne le za brezdomce, dogovarjata že več let.

Druga možnost so zavetišča za brezdomce, ki so odprta samo od večera do jutra. Brezdomci se lahko tam umijejo in prespijo, v večini slovenskih zavetišč pa jim postrežejo tudi s toplim obrokom.

V prestolnici brezdomce pustijo na ulici

Kje imajo brezdomci stalno prebivališče

Prenočišča za brezdomce po Sloveniji

Preberite več v Štajerskem Tedniku