Arhiv Štajerskega Tednika

Kmet iz Dežnega, ki ima okoli štiri hektarje kmetijskih površin in redi šest glav živine, na to problematiko opozarja že več let: »Divje svinje so mi letos koruzo požrle takoj, ko sem jo posejal. Lovci mi škode niso hoteli priznati, povrnili mi niso niti tistih 60 evrov za seme. Ko sem koruzo posejal drugič, pa zaradi suše ni zrasla … Živali so v iskanju črvov razrile tudi travnike; dvignile so cele kupe zemlje. Poleti je bila suša, zdaj je trava končno zrasla, kositi pa spet ne morem. Živina se na razritem tudi noče pasti.«

Po njegovih besedah so mu lovci z delom sicer pomagali pri sanaciji škode, odškodnine pa ni dobil: »Pograbim lahko tudi sam. Problem je v tem, da nimam pridelka oz. krme za živino.« Težavo je skušal rešiti z ograjami in električnimi pastirji, a brez uspeha: »Vsakega koščka zemlje ne morem ograditi, poleg tega pa divje svinje podrejo tudi ograje in izrujejo kole. Teh živali je vsako leto več. Zdaj jih je mogoče videti tudi čez dan, ljudi se sploh ne bojijo več. Nekaj bi bilo treba ukreniti.«

Gre le za lokalne pojave škod

Predsednik Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož Srečko Felix Krope je pojasnil, da se divji prašiči pojavljajo praktično v vseh loviščih ptujsko-ormoškega lovsko upravljavskega območja, njihovo osrednje življenjsko območje pa je v Halozah in na Boču (predvsem v loviščih Stoperce, Žetale, Leskovec, Dravinja Majšperk, Podlehnik, Makole, Poljčane, Rogaška Slatina, Boč in Rogatec): »Prehrambeni in bivalni pogoji so za divje prašiče na tem območju zelo ugodni, k temu prispeva tudi zaraščanje kmetijskih površin.«

Živali radioaktivne že od leta 1986

Divje svinje lahko pridejo tudi do sodišča

Preberite več v Štajerskem Tedniku