Nič ni nad spominom, ne cvetje, ne sveče
Naša pokopališča, poslednji domovi naših najdražjih, ljudi, s katerimi smo si delili naša življenja, so v teh jesenskih dnevih bolj živa kot sicer med letom. Bliža se prvi november, dan spomina na mrtve, ko po tradiciji polagamo cvetje, ikebane, prižigamo sveče, se spominjamo vseh tistih, ki jih ni več med nami. Če kdaj, potem mora ob prvem novembru grob zasijati v polnem sijaju, ne samo v siju sveč, temveč tudi cvetlic, tako je namreč v naši zavesti še trdno zapisana ta tradicija. Opazno pa je, da se počasi zmanjšuje količina sveč, prav tako tudi količina cvetja. Poslednja počivališča naših svojcev so lahko sijoča tudi s skromnejšo, a pravo zasaditvijo, ikebano iz trajnostnih materialov, suhih cvetlic in cvetja ter solarno svečko, svečko iz lesa, tudi s kakšno podobico in izpisanim verzom na kamnu, kjer je prav tako lahko sveča v obliki risane podobe. Nekatere med njimi so prave umetnine.
Še vedno pa je spomin, ki ga nosimo v srcu, tisto, kar šteje. Tudi hiter tempo življenja je tisti, ki vedno bolj posega v ohranjanje vrednot, tako tudi na tradicijo oskrbovanja grobov in samo obiskovanje. Pravila oz. trendi narekujejo, vsaj tuji, da naj bi bili grobovi čim bolj zeleni. Ker je to za naše razmere še vedno bolj oddaljen trend, pa je zato razveseljivo, da je v ikebanah in drugih cvetličnih aranžmajih, ki jih polagamo na grobove, vse več suhega cvetja in rastlin, ki so trajni, torej naravni materiali, ki so preparirani, tudi nabrani materiali v okolju, lubje in različne trave, ki ohranjajo svojo lepoto še dolgo, tudi v kombinaciji smrekovih in drugih vejic. Za te aranžmaje uporabljajo plastične sklede, v katere položijo gobo, jo zaprejo z mrežico, spodnji del je tako širok, da lahko vanj nalijejo vodo, zato jih lahko začnejo toliko prej pripravljati, da ciprese ali drugo zelenje, ostane zeleno, vsi ostali materiali, suho cvetje in drugo, pa so preparirani, da ostanejo dlje časa, tudi prezimijo.
Anja iz Cvetja Anja, kjer smo letos iskali namige za okrasitev grobov ob prvem novembru, je povedala, da uporabljajo tudi svilene rože in drugo dekoracijo, ki so resnično kakovostna imitacija, niso iz plastike, ki vse bolj izginja iz cvetličnih aranžmajev oz. ikeban. Iz izkušenj 18-letnega cvetličarstva pa pove, da se starejši še vedno najpogosteje odločajo za rdečo vrtnico ali rdeči nagelj, za prvi november pa za pajkovke, krizanteme (buče) oz. trikotne ikebane s krizantemami in zelenjem. Mlajši pa vse bolj iščejo inovativne oblike, da je nekaj drugače, kot npr. postavljanje cvetličnih aranžmajev v izdolbena debla, v različne konstrukcije iz šibja, ki jih pri njih sami naredijo.
Betonski lonci z najrazličnejšimi zasaditvami in dekoracijo
Pri jesenskih zasaditvah za grobove vse pogosteje uporabljajo betonske lonce različnih oblik z najrazličnejšimi vzorci, ki so zamenjali plastične. Vanje posajajo najrazličnejše trave, gaulterije, različne barvne vrese, od trajnih in prezimnih, hebe, hojhere, ciklame itd. Mačeha pa je še vedno kraljica zasaditve, bolj mnogocvetne kot velikocvetne, ker se bolj razrašča in ima več cvetov. Če izberemo rumeno mačeho, jo lahko kombiniramo z belo reso in kakšnim zelenjem. Redki so nasadi, kjer bi imeli pri velikocvetnih mačehah več različnih barv, ker obstajajo sorte mačeh, ki so že same po sebi pisane. V zadnjih letih pa narašča prodaja visečih mačeh, ki jih ljudje tudi radi zasajujejo skupaj z visokimi travami v visoka korita pred vhodna vrata. Dodatna dekoracija v teh loncih, vrtičkih, pa so lesene sveče, svečke, narisane na kamnih, napisana posvetila na lesu, tudi podobe angelčka in druge podobe.
V Cvetju Anja strankam ponujajo pestro izbiro že vnaprej pripravljenih aranžmajev, zasaditev, vrtičkov, šopkov in drugega, tako da jim olajšajo izbiro. Živih aranžmajev pa ne morejo delati vnaprej, lahko pa si pripravijo podlage zanje. Po teh aranžmajih je največje povpraševanje prav v zadnjih oktobrskih dneh, zato morajo biti nanje pripravljeni. Strankam pomagajo tudi z nasveti.
Tudi pri okraševanju grobov pa je tako kot povsod v življenju, da je manj več in ni vse vsem všeč.
Vedno pa moramo imeti v mislih, da se s tem spominjamo pokojnika, da slavimo njegovo življenje in delo, da so vsi drugi pri tem drugotnega pomena.
