Grenka izpoved Igorja, ki prosi za pomoč: „Da se ne bom več bal jutrišnjega dne“

Za zidovi starega Ptuja, za zidovi starih in nekoliko mlajših zgradb, tudi tistih, ki so nekoč pisale uspešne zgodbe ptujskega gospodarstva, se odvijajo prave življenjske drame, v večini skrite pred očmi javnosti. Ljudje živijo v izjemno težkih razmerah, njihove stiske se zaradi vedno slabših razmer še poglabljajo. Pogosto je načeto tudi njihovo zdravje. V stavbi nekdanje Ptujske tiskarne biva v eni od sobic, brez vode in centralnega ogrevanja, sanitarije s kopalnico so skupne, že šest let Igor Z., ki bo marca letos dopolnil 62 let.

Arhiv Štajerskega Tednika

 Preživlja se s socialno podporo, na starostno pokojnino ob 20 letih delovne dobe pa bo moral še tri leta počakati.Delal je v mariborski bolnišnici, v Soči, nazadnje pa kot skladiščnik v Servis Investu v Mariboru, ki je končal v stečaju. Z astmo je še nekako šlo, pravi. Po možganski kapi v lanskem letu pa se je njegovo zdravstveno in siceršnje stanje močno poslabšalo. Težko hodi, pomaga si s hojico, s težavo pride do stranišča, v ambulanto, do zdravnika, v trgovino. Tudi kuhati si sam več ne more tako kot v starih dobrih časih.

Preberite več v Štajerskem Tedniku