Arhiv Štajerskega Tednika

Lastnika zemljišča menita, da je za plazenje krivo slabo projektiranje in vzdrževanje občinske ceste.»Staro haloško hišo sva kupila pred 14 leti, sosedje so nama povedali, da so celotno cesto ob asfaltiranju dvignili. To se vidi tudi po kleti; iz nje naj bi nekoč stopil na cesto, zdaj se je do asfalta treba povzpeti po petih stopnicah. Poleg tega je cesta nagnjena na naše zemljišče. Morda je bila kriva tudi sanacija prvega plazu; da so uredili odvodnjavanje, so namreč na strmini morali vrezati cesto, da so bagru sploh omogočili dostop.« Lastnika zemljišča zato pričakujeta, da bo pri sanaciji plazu pomagala občina. »Mislim, da bi bila edina rešitev škarpa. Pri modernizacijah cest v Gradiščah so jih namreč postavljali, tudi na zasebnih zemljiščih.«

Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je povedal, da sta si plaz v Paradižu že ogledala višji referent za investicije in komunalno infrastrukturo Ivan Stopajnik in direktorica občinske uprave Milena Debeljak: »Ugotovila sta, da v tem primeru občina žal ne more storiti popolnoma ničesar. Plazove, ki se sprožajo na zasebnih zemljiščih, lahko pomaga reševati samo država. Občina lahko sanacijo financira samo tam, kjer plazovi ogrožajo občinske ceste oz. občinska zemljišča.« Pojasnil je, da bi občanom lahko finančno pomagali le v primeru, če bi se že kaj zgodilo, npr. v primeru požara. Očitke, da naj bi bila za plazenje odgovorna občina, je župan Jurgec zavrnil: »Zemeljski plazovi se sprožajo tudi na območjih, kjer cest sploh ni. Plazovi so v Halozah vedno bili – še posebej ob takih vremenskih ekstremih, kot jih imamo v zadnjih letih. Poleti je zelo vroče in sušno, zemlja razpoka, korenine se potrgajo, potem pa deževje namoči zemljino in ta se odpelje v dolino. To dela gravitacija.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku