MZ

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Štajerski tednik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Čeprav se je nekoč ukvarjal s politiko, pravi, da njegov tokratni javni nastop nima veze z jesenskimi lokalnimi volitvami. Dejal je, da zaradi starosti ne namerava kandidirati. Skrbi ga okoljska varnost, predvsem stara bremena, industrijski odpadki, ki so prisotni na območju Kidričevega.

»Evropska komisija je rdeče blato že leta 2014 kategorizirala kot nevaren rudniški odpadek, za katerega veljajo posebni varstveni pogoji v zvezi s potencialnim onesnaženjem tal in vode. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor je z raziskavo ugotovil, da se rdeče blato izpira v podtalnico, ta je močno obremenjena z natrijem, cianidi, sulfati, fluori, fenoli in organskimi snovmi. Računsko sodišče je ocenilo, da je podtalnica v katastrofalnem stanju, samo vprašanje časa je, kdaj se bodo pipe zaprle ali bodo prepovedali pitje te vode.

Politika

Bodo občino Kidričevo preimenovali v Šterntal?

To ni samo problem Kidričevega, ampak celotne spodnjepodravske regije. S to vodo se oskrbuje več kot 80.000 ljudi iz 21 občin. Zadovoljni smo, da so namero o gradnji sončnih elektrarn na odlagališču rdečega blata ustavili. O tem nas je julija obvestilo ministrstvo za okolje. Domnevamo pa, da so načrt opustili zaradi Evropske komisije, na katero smo se obrnili.«

V Strnišču šest milijonov ton nevarnih odpadkov

Štrucla skrbi tudi krčenje gozdov v občini, v zadnjih letih naj bi ga posekali 200 hektarjev. Za širitev logistične cone v zaledju Strnišča, naselja z okoli sto prebivalci, naj bi imeli v načrtu posek še dodatnih 30 hektarjev. »Ta gozd pomeni zaščitni, varovalni pas. Filtrira težke kovine, drobne prašne delce in absorbira pline.

Kronika

Požig muzejskega vagona: Storilcem, ki so se snemali, grozi do 5 let zapora

S krajani Strnišča smo solidarni, zavedamo se, da bivajo v kemično najbolj kontaminiranem območju Kidričevega, če ne celo Slovenije. Tam je šest milijonov ton nevarnih odpadkov (rdečega blata, tovarniškega pepela, pomešanega s težkimi kovinami). Poleg tega naj bi bilo na območju 15 gramoznic, domnevno zasutih z nevarnimi odpadki, ki so pomešani s strupi iz kmetijstva – škropivi.«

Poleg naštetega Štrucl omenja še sporni prostorski akt za novo zgrajeno obrtno cono pri Talumu, v neposredni bližini Strnišča. Prostorski akt je predmet obravnave na sodišču, v zvezi z obrtno cono pa so se lani pri vodstvu občine oglasili kriminalisti.

Gospodarstvo

Gradnja obrtne cone v Strnišču ustavljena, sprožen nov ustavni spor

Za gozdove apelira, da se jim povrne status varovalnega območja, kot je to bilo pred letom 2014. »Menim, da Slovenija za okoljski kriminal potrebuje zeleno policijo. Deluje okoljska mafija, ki s pomočjo skorumpiranih visokih državnih uradnikov in občinskih veljakov za bogate posameznike onesnažuje Slovenijo. Bogatijo na račun zdravja ljudi in jim je mar samo za kapital,« je sklenil Štrucl.