V. Jaušovec

Strokovnjaki so prepričani, da je pri na še vedno veliko več nesreč, povezanih s traktorji ali drugimi delovnimi stroji, in čeprav se statistika izboljšuje, dela na tem področju ne bo zmanjkalo. Da bi zmanjšali število traktorskih nesreč, sta nujna tehnična brezhibnost vozil in usposabljanje voznikov, menijo poznavalci pri Agenciji za varnost prometa (AVP). »Registriranih je več kot 119.000 traktorjev ali v povprečju 1,8 traktorja na kmetijsko gospodarstvo,« je povedala direktorica AVP Simona Felser.

PGD Moravče

Traktorji precej stari, z manj opreme

A bolj kot tehnična neustreznost traktorjev je za nesreče krivo nepoznavanje lastnosti vozila ali celo nepravilno naložen tovor. Zato vsako leto v Sloveniji zabeležimo v povprečju 148 nesreč, od tega je v petih letih življenje izgubilo devet voznikov traktorjev, 20 se jih je hudo poškodovalo, 72 pa lažje. In še ta statistika ni popolna, saj vključuje le nesreče, ki so se zgodile na cestah, čeprav so delovne nesreče na poljih, njivah in v gozdovih prav tako usodne. In teh ni tako malo, največkrat pa so žrtve vozniki, ki jih pod seboj pokoplje prevrnjeno vozilo.

Traktorjev je v Sloveniji sicer veliko, a je zanimiv podatek, da so zelo stari. »Starost traktorjev po svoje prispeva k nesrečam, v povprečju so stari 25 let, poleg tega pa je v uporabi veliko neregistriranih starejših traktorjev, ki pogosto nimajo kabine ali varnostnega loka. Takšni stroji so ob morebitnem prevračanju izjemno nevarni in povečujejo tveganje tako na cesti kot na terenu,« je še opozorila Simona Felser. Pri starejših generacijah traktorjev je bila varnostna oprema seveda drugačna, poleg tega pa niso vsi prilagojeni za uporabo na določenih terenih.

Lani so zato opravili 112.863 tehničnih pregledov traktorjev. Večinoma jih opravijo kar na terenu, deluje pa 106 organizacij, ki so za take tehnične preglede primerno opremljene in usposobljene. Tudi če se tako opozorilo komu zdi nenavadno, je pomembno poudariti, naj se tudi vozniki traktorjev redno pripenjajo z varnostnim pasom, naj ne vozijo pod vplivom alkohola in ne uporabljajo telefona med vožnjo. Nevzdrževani ali celo neregistrirani traktorji pa so svojevrstna grožnja tudi drugim udeležencem v prometu.

Dolžnosti traktorista, a tudi strpnost do njih

»Traktorji so počasna vozila, zato je ključnega pomena tudi, da imajo nameščene označevalne table za počasna vozila,« je dodala Felser, poleg tega morajo delovati vsa svetila na traktorju. Pomanjkljivosti pri tem je kar veliko. Med delom se svetila pogosto poškodujejo ali so zasenčena zaradi blata in umazanije, vendar je dolžnost uporabnika, da napake odpravi. Da ne izgubljamo besed o tem, da lahko traktor na cesto nanese veliko zemlje in blata, ko zapelje s polja.

Trenutno je pri nas okoli 300.000 imetnikov vozniškega dovoljenja kategorije F, s katerim lahko upravljajo tudi traktor, za to pa morajo opraviti teoretični del, ki traja 16 ur, in dodatni del izobraževanja v trajanju 14 ur, v katerem spoznajo varno delo s traktorji in priključki. Praktični del obsega učenje praktične vožnje v trajanju najmanj 16 ur. V Sloveniji je registriranih 22 šol za poučevanje vožnje kategorije F. Če pa ima oseba že veljavno dovoljenje za vožnjo motornih vozil B, BE, C, CE, D1, D1E, D ali DE, se izda vozniško dovoljenje kategorije F brez opravljanja izpitne vožnje in zdravniškega pregleda, če kandidat uspešno opravi usposabljanje o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki.

Slabše v gozdarstvu, nevarni priključki

Pogosta težava pri voznikih traktorjev je tudi njihova starost. Mnogo očetov je ponosnih na to, da mladi gospodar že »zna voziti traktor«, toda ali ga zares obvladuje, je drugo vprašanje. Za volanom namreč pogosto sedijo celo otroci, stari 12 let ali manj. Zakonska meja pa je določena pri 16 letih, a se mora mladi voznik vpisati v šolo vožnje in najprej opraviti teoretično in praktično usposabljanje ter izpitno vožnjo. Božidar Hudoklin iz šole Grm Novo mesto pove, da se pri njih za voznika traktorjev izobražujejo predvsem starejši, opozarja pa na slabšo raven varnosti v gozdarstvu, kjer se dogaja preveč delovnih nesreč. Nevarni niso le traktorji sami, temveč tudi specializirani priključki, ki jih seveda ni malo; med nevarnejše strokovnjaki prištevajo razne rezilnice, mlatilnice in kardanske pogone.  

Tudi pri teh nesrečah je torej, kot pri vseh drugih, najpomembnejši človeški dejavnik. »Na cestah nismo sami, zato je strpnost vseh udeležencev ključna. Kmetje pridelujejo hrano za vse nas, zato jim izkažimo hvaležnost tudi na cesti!« je pozvala udeležence v prometu direktorica AVP. Na cestah so ta vozila počasnejša, imajo široke priključke in so tudi težje vodljiva, zato se morajo predvsem vozniki avtomobilov naučiti strpnosti do njih.

Agra