Freepik

"Stroji za izdelavo sladoleda so za kmetijo zajeten strošek, ob tem številne kmetije, ki se ukvarjajo s predelavo mleka, temeljijo na sodelovanju z javnimi zavodi, predvsem šolami in vrtci, ki pa so poleti zaprti oz. delujejo v omejenem obsegu," pravi svetovalka za predelavo mleka s KGZ Ptuj Sara Ketiš Glažar.

Povedanemu so pritrdili na kmetiji Roškar iz Svetega Jurija ob Ščavnici, ki izdeluje pisan nabor mlečnih izdelkov. "Takoj bi se lotili tudi domačega sladoleda, prvič, ker je fenomenalnega okusa, drugič, ker ne poznam kmetije, ki bi se s sladoledom ukvarjala v tem delu Slovenije, žal pa je začetna investicija previsoka," je povedala Martina Roškar in za šalo, a tudi zares dodala: "Če se najde investitor, nemudoma začnemo."

Cena in kakovost gresta z roko v roki

Pred osmimi leti pa so izdelavo sladoleda začeli na kmetiji Napotnik iz Topolšice. "Želeli smo razširiti repertoar izdelkov in odločili smo se za sladoled. Začetni strošek je resda velik, saj potrebuješ niz strojev, vendar pa je bila odločitev prava," je prepričan Gašper Napotnik. Za izdelavo sladoleda uporabljajo le domače seneno mleko in smetano. "Sladkorja je v naših sladoledih malo, saj smetana in mleko prispevata dovolj okusa."

Sladoled prodajajo na domačem dvorišču in v avtomatu. "Sladoled polnimo v 350-gramske lončke, imamo 12 okusov, zadnja leta je najbolj priljubljena pistacija. Cena lončka sladoleda pa je med petimi in šestimi evri, odvisno od okusa," je povedal. A kupci so pripravljeni odšteti tudi do trikrat več denarja, zaradi kakovostnih sestavin, posledično okusa. "Pri sladoledu je pač tako, da cena in kakovost gresta z roko v roki. Sladoled, ki ima večji delež sladkorja, se bo prej stopil, medtem ko sladoled z večjim deležem smetane kasneje. Ob tem se v naših sladoledih npr. lešnik, pistacija resnično okusita, ne le zaradi same surovine, temveč tudi, ker sladkor ne povozi vsega."