Rejci goveda ignorirali spomladansko cepljenje, zdaj v strahu pred virusom
Letos po Evropi divjajo virusi, ki pretijo živinorejcem – slinavka in parkljevka na Slovaškem in Madžarskem, vozličasti dermatitis v Franciji in Italiji, bolezen modrikastega jezika pa je sredi avgusta udarila tudi v slovenske reje. Kmetijsko-gozdarska zbornica je že februarja ob prvem potrjenem pojavu modrikastega jezika pozvala rejce, naj izrazijo interes po nabavi cepiva. "Odziv je bil enak nič, čeprav je bolezen grozila iz cele Evrope," je dejal predsednik KGZS Jože Podgoršek.
Kritičen do odnosa kmetov je tudi Denis Hrga, predsednik ptujske območne enote KGZS in živinorejec: "Na kmetijah, kjer se ukvarjamo s prirejo mleka, se kakovostna čreda z odbiro in reprodukcijo ustvarja več let, bolezen pa lahko čez noč izniči ves trud ene generacije!"
Bolezen modrikastega jezika se je v Sloveniji pojavila prvič v letih 2015–2016. Leta 2017 je država začela izvajati obvezno cepljenje, da izkorenini bolezen in pridobi status države, proste bolezni modrikastega jezika. Cepljenje je potekalo pet let, zadnje cepljenje je bilo izvedeno v letu 2021. Po štirih letih od zadnjega cepljenja se je bolezen vrnila in razširila po dobršnem delu države.
"Bolezen modrikastega jezika se ne prenaša z živali na žival, temveč jo prenašajo krvosesne mušice, ki so ravno v tem obdobju najbolj prisotne. Zato moramo narediti vse, da obvarujemo naše črede. Najbolj ogrožena je drobnica, kjer je smrtnost največja, tudi do 30 % oz. po izkušnjah s terena do 15 %. Pri govedu je smrtnost manjša, nekaj odstotna, vendar pa zaradi bolezni pride do velikega izpada v sami prireji – mlečnosti in prirasti. Ob tem je prepovedana prodaja živali, kjer je bolezen potrjena, živali ne smejo v klavnico, kar lahko povzroči veliko gospodarsko škodo rejcem," je povedal Podgoršek.
"Treba bo pretehtati, kaj je manjše zlo"
Na zbornici obžalujejo, da se že spomladi niso odločili za cepljenje, saj da bi bila do sedaj že vzpostavljena imunost živali. Omahovanju naj bi botrovale predvsem navedbe nekaterih rejcev, da so zaradi cepljenja zabeležili težave pri oplodnji in reprodukciji.
"V prihodnje bo treba pretehtati, kaj je manjše zlo. Cepljenje in s tem morebitni abortusi ali pogini in omejitev trgovanja z živalmi." Denis Hrga, živinorejec z več kot 200 glavami goveda, pa je povedal, da bolezen modrikastega jezika je bila in bo prisotna na evropskih tleh. "Ko so me spomladi veterinarji vprašali po zainteresiranosti po cepljenju, sem oddal povpraševanje, zavedam se namreč, kakšno škodo lahko povzroči bolezen. Ukvarjamo se s prirejo mleka, ki nam omogoča preživetje, ob tem pa je čreda plod večletnega dela in prizadevanj na področju reprodukcije. Upam, da ne bo prišlo do vdora bolezni v rejo, moramo pa rejci zagotovo resno pristopiti k izvajanju ukrepov proti širjenju bolezni."
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
