M. Vavpotič

Sindikat kmetov Slovenije, ustanovljen leta 1992, sestavlja približno 2.000 članov, kljub upadu števila kmetij se članstvo ohranja. "Ponosni smo, da povezujemo tako poljedelce, živinorejce, sadjarje, gozdarje, vinogradnike kot tudi ekološke kmete."

Ne morejo pa biti zadovoljni z (ne)močjo, odnosom odločevalcev do sindikalnega gibanja in predlogov. »12 let sem predsednik sindikata, že več desetletij kmetujem, vendar tako, kot je sedaj kmetijstvo potisnjeno na rob, ni bilo nikoli prej. Tudi tolikšnega pritiska okoljevarstvenikov na kmete in naše delo ni bilo. Zaradi vsega tega se ne moremo čuditi, da je pri nas le 3,5 % prevzemnikov starih do 35 let, medtem ko je v Avstriji ta delež okrog 10 %."

Prav tako, poudarja Medved, nobena druga panoga ni tako nadzorovana kot prav kmetijstvo. "Pred uvedbo satelitskega nadzora je bilo letno inšpekcijskega nadzora deležnih 5 % kmetij, sedaj je ta nadzor 100 %. Vsaj dvakrat na teden satelit pregleda vse površine in s pomočjo umetne inteligence primerja pridobljene podatke s posnetkov s podatki, prijavljenimi v subvencijski vlogi."

Ob tem so kmetje deležni še pogledov in komentarjev mimoidočih, različnih nevladnih organizacij s področja zaščite živali in varstva okolja. "Vendar smo ravno kmetje tisti, ki naravo ohranjamo, ki si želimo zanamcem zapustiti rodovitno zemljo. Tako je bilo skozi vso zgodovino, zadnje čase pa kmetijstvo pridobiva povsem drugačen prizvok. Nihče ne govori o urejeni krajini, ki je posledica kmetijstva, o količinah CO2, ki ga absorbirajo kmetijske rastline. Ne, govori se o tem, kakšne posledice ima zrigavanje in prdenje krav, medtem ko se o odtisu ladijskega, letalskega in cestnega prometa molči!"

Več v Štajerskem tedniku