MV

Sveža lokalno pridelana hrana, ki izpolnjuje visoke standarde kakovosti, bi morala biti vključena zlasti v jedilnike za najranljivejše skupine, kot so otroci, bolniki in starejši, je na strokovnem srečanju Slovenska hrana v javnih zavodih poudaril predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Hkrati je opozoril, da je realnost daleč od tega, saj je v javnih zavodih premalo slovenske hrane. Zavodi s prstom kažejo na prezahtevne zakonske obveze in pomanjkanje časa, v določenih segmentih tudi ponudbe, medtem pa kmetje opozarjajo, da kljub prilagodljivosti le s težavo prepričajo vodje prehrane ali kuharje (tudi zaradi birokracije).

Tako je ena izmed kmetovalk z Bistriškega pojasnila, da je lažje organizatorju prehrane izpolniti en obrazec za vsa živila enemu posredniku živil kot pa vsakemu dobavitelju posebej. Poleg tega v manjših zavodih pogosto naročajo majhne količine (tudi npr. le po nekaj paprik), ker nimajo lastnih skladišč, kar dodatno otežuje logistiko dobave in čas dostave, medtem ko veliki zavodi naročajo količine, ki jih posamezni pridelovalci ne zmorejo zagotoviti.

V državnem svetu pa so izpostavili še prenizek obseg denarja, ki ga javni zavodi namenjajo za nakup živil iz shem kakovosti in ekoloških živil, saj da jim proračun ne omogoča naročanja živil lokalnega izvora, ki so višje kakovosti in posledično tudi dražja. Menijo, da višina zneska za malico, ki jo subvencionira država, ni ustrezna, enako velja za kosila in druge obroke, ki jih pripravljajo javni zavodi (šole, vrtci, bolnišnice, domovi za starejše).