Pixabay

Trend zmanjševanja krompirja v setveni sestavi njiv, ki je v Sloveniji opazen že vse od leta 2000, ko smo bili še več kot 80 % samooskrbni s to poljščino, se je v zadnjih letih le ustavil. Tako smo krompir v letu 2024 pridelovali na skoraj 2,9 tisoč ha njiv, pridelali okrog 75.000 ton, porabili pa vsaj dvakrat toliko. Poraba tako presega pridelavo. Slednje ni presenečenje, pravi eden večjih pridelovalcev krompirja z Dravskega polja. Razlogi pa naj bi bili v zahtevnejši pridelavi v primerjavi z ostalimi poljščinami, tudi v odnosu zadrug, ki so opustile predelovalno industrijo, in seveda v odkupnih cenah.

Iz uvoza po 15 centov

Poznavalci pravijo, da naj bi odkupovalci tuj krompir uvažali že za 15 centov po kilogramu, medtem ko je proizvodni strošek pridelave slovenskega krompirja po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije 27 centov po kilogramu. Slednje velja ob povprečnem pridelku 40 ton po hektarju. Letos naj bi bil pridelek zaradi suše manjši, in sicer so ponekod izgube od 60- do 80-odstotne, pravi Janez Okorn, predsednik Kmetijske zadruge Cerklje. Posledično se je nezadovoljstvo nad prenizkimi odkupnimi cenami še povečalo: »Z odkupno ceno nismo zadovoljni, ker je izjemno nizka, posledica tega pa je dumpinški uvoz krompirja. S prodajno ceno ne pokrivamo niti polovice proizvodnih stroškov.«

V tretjih državah v rabi škropiva, ki so v Sloveniji prepovedana

Več v Štajerskem tedniku