© 2025 Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 1 min.

Škoda po divjadi: "Naj kmetje svoje kmetije in njive spremenimo v utrdbe?!


Mojca Vtic
30. 10. 2025, 05.57
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Škode po divjadi, predvsem divjih prašičev, se na območju Haloz po oceni kmetov v zadnjih letih povečujejo. Številni pa škod niti ne prijavijo.

mv-naslovka.jpg
Freepik
Divje svinje povzorčajo kmetom v Podravju ogromno škodo

Razloga, da kmetje ne prijavljajo vse škode po divjadi, sta dva: ali povzorčene škode po divjadi ne dobijo poplačane ali pa z izplačilom škode ne želijo bremeniti svoje lovske družine. Kmet iz Zgornje Pristave Matjaž Muzek se v izogib škodam sprašuje: "Naj kmetje svoje kmetije in njive spremenimo v utrdbe? To bi moral biti zadnji korak, prvi je zadosten odstrel."

Število divjih prašičev tudi zaradi ugodnih vremenskih in prehranskih pogojev zadnja leta narašča, narašča tudi odstrel, a škode se ne zmanjšujejo. Posledično med kmeti raste nezadovoljstvo, toda predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca pravi: "Žal morate v danih razmerah kot dober gospodar skušati zaščiti svoje premoženje. Lovci bomo opravili svojo nalogo, a svojo nalogo morajo opraviti tudi kmetje. Verjamem, da imate veliko drugega pametnejšega dela, vendar tudi lovci smo društvo, smo prostovoljci. Ne moremo le prelagati odgovornosti drug na drugega." Dodaten izziv je tudi starostna struktura lovcev, ki je še višja od povprečne starosti kmetov, in znaša 59 let.

Preberite še

Odstrel divjega prašiča se je podvojil

Odstrel divjega prašiča se je na območju ptujsko-ormoškega lovsko upravljavskega območja, ki povezuje 23 občin in se geografsko razteza od Zgornjesotelskega gričevja z Rogaško Slatino in Rogatcem preko Haloz, skozi Dravsko ravan (Dravsko, Ptujsko, Središko polje) do obronkov Slovenskih in Dravinjskih goric, od leta 2020 podvojil. Leta 2023 so lovci uplenili 921 divjih prašičev, na ravni Slovenije skoraj 20.000. "Številke so višje zaradi sprememb zakona, ki so omogočile nočni lov, prav tako so lovske družine stimulirane za odstrel nad kvoto, dejstvo pa je, da so številke odlova višje, ker je divje prašiče zaradi večjega števila vrste tudi lažje odloviti. Divji prašič je namreč izjemno uspešna živalska vrsta, saj se je znal prilagoditi vsem življenjskim razmeram, ima visok reproduktivni potencial, obenem je zelo učljiva žival," opaža Izidor Cojzer iz Zavoda za gozdove Slovenije.

Država skrbnica divjadi, a se odgovornosti spretno izogiba

Več v Štajerskem tedniku

E-novice

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


Logo LAS - Evropa investira v podeželje Triglav

© 2025 Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.

Vse pravice pridržane.